OCR Interpretation


Enakopravnost. [volume] (Cleveland, O.[Ohio]) 1918-1957, November 30, 1942, Image 4

Image and text provided by Ohio History Connection, Columbus, OH

Persistent link: https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83035527/1942-11-30/ed-1/seq-4/

What is OCR?


Thumbnail for

&
i
NAPOLEONOVA
TAJNA
stopnicah, ki, so vo,dile v cesar
jeve prostore. V službeni sobi
sta bila samo dva pažeta. Pred
salonom, v katerem je Napole
on po naavdi dajal avdijence,
sta zadržali korake in vstopili.
Mameluk Rustan je stal pred
vrati, ki so ločile ta veliki prč
i,
stor od cesarjeve delovne sobe.
Jožefina je krenila naravnost k
njemu.
"Odpri, govoriti hočem s tvo
jim gospodom."
"Nemogoče, veličanstvo," je
v svoji latovščini rekel mame
luk. "Cesar prepovedal."
Jožefina ga je ponosno pre
merila z očmi.
"Kaj neki, spusti me noter."
Prijela je za kljuko. Rustan
se je prestrašen umaknil, in že
ni sta stopili v Napoleonovo so
bo. Cesar je pravkar nareko
val Menevalu, ki je sedel za mi
zo v oknjaku ter z vročično na
glico pisal, jezno pismo svoje
mu bratu Jožefu, čigar niče
murna občutljivost je ohram
Ijala vojskovodje in škodovala
njegovi stvari ...
Ko je Napoleon slišal, kako
so se vrata odprla in zapela, je
vzdignil glavo ter zagledal Jo
žefino in Marijo Walewsko.
Osupnil je ... Kako? Jože
fina, vkljub njegovim ukazom?
In z njo Marija? Kaj se je
godilo?
"Takoj vas spet pokličem,
Meneval," je rekel tajniku, ki
se je razveselili oddiha.
"Kaj je," je s srdito spačeni
mi ustnicami zarohnel cesar,
"kako prideta nenaznanjeni v
-to sobo? Irr, ožeima .4 v, -vi
madame?"
"Sire," je vzkliknila Marija
Walewska ter padla pred cesar
jem na kolena, "zaklinjam vas,
da me opravičite v cesaričinih
očeh. Ker nočem dati svojega
otroka v druge roke, me dolži
krivde za to, da je med njo in
vami ločitev na obzorju. Ima
me za svojo sovražnico. Ali ni
res, sire, da mi je zmerom kr
vavelo srce ob misli, da bi uteg
nili zapustiti tovarišico svojih
prvih slavnih dni? Potrdite to,
ako nočete, da ostanem pred ce
sarico brez časti in »takoj za
pustim Pariz ter se umaknem v
kotiček, kjer sem se rodila!"
Zvila je roke v goreči prošnji,
ki se je izlivala vanjo vsa nje
na plemenita duša. Njeno Čisto
oko in njen nežni, od razburje
nja zardeli obraz sta bila po-
n* tff,
\4W
LJUBEZEN
Zgodovinski roman'
Vzpeli sta se bili po notranjih! dobna obliqju svetnice, ki izpo-
veduje svojo vero. Toliko nav
dušenja in toliko plemenitosti
je sijalo iz nje, da je pustila
Jožefino vsa samozavest na ce
dilu in da se* je Napoleonov
gnev polegel.
"Pomirite se,"Marie," je rekel
v tem, ko jo je vzdignil in od
vedel k stolu. "Pomirite se. Ta
nastop je nsmiseln. Imel sem
vas za pametnejšo. Kako so
našle te neumnosti pot v glavi
co, ki je drugače tako razumna?
Vaša navzočnost v tej sobi in
vaše besede so več kakor nena
vadne: nespodobne so. Ako si
hočete ohraniti moje prijatelj
stvo, ne nadaljujva tega razgo
vora."
"Bonaparte," je izpregovori
la Jožefina in prijela cesarja
za roko, čeprav jo je izmikal,
"madame ne zasluži očitka. Iz
plemenitosti je privolila, da me
spremi semkaj. Zdaj tudi ni več
treba, da odgovoriš na njeno
prošnjo. V bodoče se zanesem
nanjo.
Zmerom .bom" prepričana o
njenem tenkočutju in njeni
pravičnosti."
Ta pripomba je bila zelo
spretna in kaj pripravna, da bi
šla Napoleonu do živega.
"V okrutno z a ego me
spravljata," je rekel, ko ji je iz
vil roko. "Seveda, Marie, resni
ca je ako bi bili privolili v to,
kar sem želel od vas, tedaj ne
bi red, ki sem ga ustvaril v
Franciji terjal od mene žrtve,
ki je mojemu srcu zelo bridka.
Ne razburjaj se, Jožefina, saj
veš, kako mi presedajo ti pri
Tsori. Vsr trije smo -zelo nesreč
ni. A kaj moremo zoper politič
no neobignost? Rešitve, la sem
mislil nanjo, sem se odrekel.
Izprevidel sem ,da bi bilo vsć
preveč zavistnikov izsledilo to
skrivnost. Sicer je pa prepozno.
Vsaka možnost, da bi se vrnil
k tej nameri, je izginila. Poma
gajta mi, ne pa da mi delata
dolžnost še težjo. Tudi jaz po
trebujem vso moč svoje volje,
da razvežem vezi, ki so mi osta
le drage Idita obe Ho
čem Zgoditi se mora!"
Odprl je vrata. Ves iz sebe je
bil nad tem strašnim položa
jem, v katerem ni hotel ostati
niti minute več. Zaklical je:
"Duroc Rustan, si tli?
Takoj pokliči višjega dvornega
maršala k meni."
Nato se je umaknil Svojo
delovno sobo.
/r isowen lews
Odhod ameriškega vojaštva
Ameriškp vojaštvo se vkrcuje no velik transportni parnih, ki
ga bo prepeljal v No^o Kaledonijo, kjer boddo ti vojaki ojačili
ameriške marine, boreče se na Solomonih. -"v,
ii
Taborišče v džungli
Jožefina'je iraa skrušena tiho
ihtela v svojem naslanjaču. Ma
rija Walewska je stala zraven
nje in v globokem sočutju me
hanično premikala ustnice. Naj-'
rajši bi bila slekla k cesarju in
ponovila svojo prošnjo. Toda ,na
njem zaklinjajoči pogled je od
govoril s toli kratkim in ob
lastnim pogledom, da je začu
tila: nič ni moglo izpremeniti
njegovega sklepa. Jožefinina 11
soda je bila zapečatena.
Duroc je stopil v sobo in na
prvi mah pregledal cel prizor.
"Odvedite dami dol, Duroc, in
vrnite se", je rekel Napoleon.
Jožefina je vstala. Napoleon
ji je viteško pomagaL Oprla se
je na višjega dvornega marša
la in Marijo Walewsko ter opo-
tekaje se odšla. Na pragu je o-i^a
skomignil z rameni se obrnil
proč, kakor da mu je od sile hu-
do gledati za tema ženama, na-
sprotnima tečajema svojega lju-
bazenskega življenja, ki mu je
ena izmed njiju pomenila žar!
minulih dni, druga pa današnjo!
zrelost moških let. fT
najprej spoštljivo molčal ob po-1
gledu na gorje, ki je delalo iz
vladarja zbeganega človeka. Ko
je potem Napoleon vzel roko z
oči, je Duroc povedal, kako-je
bil opravil naročilo:
"Spremil sem cesarico v
j*.-- i
,* i. It
i*
stala in počasi, z neizrekljivo to- "Oh, Duroc, prijatelj re
go v glasu, rekla:
1 kel
"Zdaj je pač menda vse,ikon-1sekn^' skril svojo ganje
čano med nama, Bonaparte?" !nost.
Dali ste se jim omrežiti, kaj-
.* •. '., ti v vas še vedno živijo junaški
Amerisl
i nbo i a in karibski
slavljam ženo, ki mi je lepšala
življenje, ki mi je brala vsako
misd v očeh, ki mi ni nikoli na
menoma oporekala ženo, ki me
ljubi in ki čutim do nje globoko
prijateljstvo ... To je velika
bolečina...",,
"Čemu si torej nalagate to
preizkušnjo", je odvrnil Duroc,
ki je v ljubezni do Napoleona
pozabljal jezo na Jožefino. "Še
je čas, da izpremenite svoje u
krepe. Beseda zadostuje
Da zagotovite nasledstvo^ bo
ste našli tudi še druga pota.
Ali se spominjate, kaj ste rekli
tisti dan po bitki pri Slavkovu:
'Moji vojaki so moji otroci. Ako
ima kdo izmed njih sina, ki me
je vreden, mu zapustim vse, kar
imam in
Sa imenujem za svoje-
nasle(inika!
Napoleon in se z močjo u-
nost
Cesar ni odgovoril, živčno je
"To

bUe
PuWe
hes^
J'
nazori starega sveta. Mi pa ni
8m° ve^
se
nas*
Je 26
•XT t*v_ država govorita o mi. Po salo
Ko se je Duroc vrnil, je Na-.
poleon, oprt aa komolce, sedel
n,h'
za pisalno mizo in a tiščal roko fe ^znaJf P°men"
na oči. Višji dvornj maršal je
ra
1K'1"'1
rocUa'
nje-i
J® ^a"
1ZP'®me"1
aJ
B!etS™
nam
red kl
.m"T'
'**V^!ce' P®"
kl
dobJvam
™eh
strani."
Pokazal je spise, ki so ko
pičili na mizi. K v*
"Oh, Fourhejeva poroCila^ je
rekel Duroc. "Naročili ste %au,
naj ustvari ugodno razpolože­
ne sobe in grofico Walewsko do nje. On si pa preveč prizadeva,
njenega voza." Svoje vohune oblači v^reproBte
"Prav", je rekel Napoleon in ljudi inS^rr jih pošilj
se nato spet pogreznil V svoj
zamišljeni molk.
"Če vam je ločitev tako tež
ka", je tiho rekel Duroć, "za
kaj ne opustite te misli?"
"Težka '. Oh da, prijatelj,
neskončno težka ni je.. Saj od-
ljudi inS^rr jih
kna, da teS|ajo novo "žemtev,
ćer. Kaj ga^Se ne
kakor oni
poznate?"
"Nikar tako ne
roc. Fouche ne
ga mnenja, ampftk
gov odmev. Monlfi nei
Na sliki sta generala Dwight
D. Eisenhower, poveljmk ameri
ških čet v Afriki (na levi), in
general Mark W. £?lark, znani
junak, ki se je tri tedne pred
invazijo z nekaterimi drugimi
ameriškimi častniki na tajnem
pripeljal v Afriko, kjer je imel
posvetovanja s francoskimi o fir
cirji in podtalnimi,rodoljvin.
Pri zobnem zdravniku
Ameriška armada v Novi Ka
ledoniji zaposluje domačine kot
stre&aje in delavce. Ti domačini
so deležni enake nege in oskrbe
kot ameriški vojaJc^ Na sliki vi
dimo ameriškega vojaškega den
tista, ki popravlja nekemu do
mačinu njegovo zobovje.
tirava in pači, a saj znam brati
med vrsticami. Sicer pa med
nama bodi povedano voja
Francije še ne bi zadostovala,
da določi moj sklep. Saj ne bi
bilo prvič, da bi Ubral proti nje
ni volji svojo lastno pot Ne,
odločil sem se. Trpim, a srce me
ne sme voditi. Jaz ne utegnem
vpraševati svojih čuvstev za
svet, kakor drugi ljudje. Loči
tev je za obstoj države neogib
no potrebna. Storila bo vsej ne
gotovosti konec Ločitev bo
Oh, rajši hočem delati, da
ne bom mislil nanjo."
Z mogočnim.naporom volje se
je bil umiril, a kolena «o se mu
tresla.
Durofc je po svoji strani izpre
videl, da bi bilo vse vztrajanje
samo jalovo drezanje v rano.
V dneh negotovosti, ko so se
njegovi spomini, njegovo prija
teljstvo do Jožefine, njegova
ljubezen do Marije in njegovo
najprejšnje očetovsko čuvstvo
zmedeno borili med seboj, je Na-,
poleon sicer omahoval, a zdaj se
je bil odločil, Trpel je, toda o
majati ga ni bilo več mo£i. i.
"Želite Menevala?" jfej pre
prosto vprašal Duroc. 'f
"Da, pokličite:
ne
z
a'
nežnost ei bleSčečo mladost.:vec/v°bo1dcil.! Nemogoče
druga pa krepko, a skrbi polno
11
-!az
dabl.ka,
nlse!n
Lo-
VesPanz' v,sa
kavarnah sploh
Qh.t
ali morete brati d^je misli te
1o mi .je,najl)ol|K.^|iltiij,{'f
In ko, je opaj|I d^eV ki je
izpreletel obraz v^i^ga dvorske
ga maršala, je stc^i
k
njemu.
"Tudi yi, Duroc, tudi vi šte
mi dober prijatelj."
Objel ga je.
Kdo bo zavzel mesto strmo
glavljene olefins?- ftWka veli
ka kneginja? nad
vojvodinja? Saksonska .prince
sa? 'f
Sleherna teh
ima med
ženče. člani
te, visoki
nfetri, ysak'
ki. Povsod jih
Da­
4 ».
vaj stikajo glave in šepečejc
drug drugemu na uho. Toda
nihče se ne upa govoriti Na
poleonom zastran nove sopro
ge. Vsi čutijo, da še premišlju
je, preudarja in se obotavlja.
Ako bi se hotel ravnati samo
po nagnjenju, bi kronal Marijo
Walewsko. Ljubi jo, in ona lju
bi njega. Imela bo otroka po
nji )W bilo pi-estolonasledstvo
zagotovljeno. Formalno ne bi
mogel tej ženitvi nihče nič opo
rekati. Sicer bi pa vsak ugovor
kaj malo zalege!, kakor hitro bi
bil v nasprotstvw z njegovo fco
Ijo.
Naj Še t§kd ljubosumni va
ruje svojo 'neodvisnost, javne
mu mnenju je vendar podvr
žen. Boji se oporekanja svoj
cev, posebno pa matere, ter ne
sramnosti gvOjih sester Elize in
Karoline, v katerih bi. mogla
samo rojena princesa zbuditi
spoštovanje. O
V to, da bi utrdil dinastijo
in zagotovil svoj ugled v očeh
Francije in vsega sveta, bi bila
kraljevska hči seveda priprav
nejša od mlade poljske grofice.
e* 1
1
i* 1
k
ii-
Zklujoča soproga
•_ »U
Louis, 8in
V
.«s' V'
v
tr costs
Duipc,
l_ 5''' S y
4 1
.- j:
i* I-
'•r:
W-y
•,SC'
v.
šSfcLe, -J. .. i
Toda, ali nimđ-~4io je mislijl v.
vseh teh deset let samo na tjr-,
žavo—-ali nima po vsem tenf
pravice, da misli vendar že tr
di nase? V žfvljenju vsakega
heroja je ura, ko zahrepeni po
človeški radosti. V
Cesar preu a &, tehta., 7y
Ako je videti pri' posvetovanji#".
ali pri avdiencah kdaj pa kdaf.
nekam raztresen, je raztreseji.
zato, ker toliko misli na Mariji-."'
Wklewsko. In kadar ponoči ođ*
slovi utrujenega Merievala, ho
di mnogokrat dolgo, dolgo pp
delovni sobi sem ter tja in sg*
ustavlja pred oknom, da čez ne
kaj časa, z rokami na hrbtu
spet nadaljuje svojo nemirno.
pot. Kadar vidijo vojaki nit
straži ali radovedneži njegov^
senco,- kako bega mimo okna*
najbrže menijo, da misli cesar,
na nove osvojitve. A motijo seii V
Napoleon sanja o .mjenen? $iv-/
ljenju, ki bi si g^ zajfrtoviJ P0
tolikih zoprnostih, ako bi dvigov
nil k sebi žen©, ki pozna n jenjpr
nesebičnost, čistost in resnično
ljubezen...
(Dalje prihodnjič)
W blag spomin
Ž. Pn« obletnici kar je umrl j^as.
gubljeni soprog in oče
Al
Zatisnil je svoje blage oči dne 30. novembra, 194l!
^Dragi soprog in ljubljeni opć,
[.-prezgodaj odšel si od nas
Z J?,zapustil vse, ki šijih ljiđil^'\\^J^
Zapustil dom in svojce vse..• s?..'
„Hladna Te, zemlja še leto dni krije*
mirno in sladko v grobu zdaj sjftfc)
i ^mi pa ne moremo, biti veseli,
ker
90
i
to žalćstni spomini za nas.
Rozi, hčerka V
V Euclidu, Ohio, dne 30, novembra, 1942.
Trgovcem, obrtnikom in posameznikom Jbođb
zastopniki "Enakopravnosti" točno in zadovolji- 4
vo postregli, najsibo pri oglaševanju ali poroči
vanju novic, ako jih pozovete, da se pri vas
zglasijo.
*3*
2a_, st, clairsko okrožje ter za newburSko in
zapadno okolico je zastopnik:
4
r*
^00 46^"^^^
y cv'.
$
s**.,
-va-."
j- -v
i'r
ti
i
m:
7
ni(J
lera®
pop
sličv-:?nV
lea,
/eden, j$
vključila^,
5j seznam"
se gene4,£
nobenih^
patrih
^ko med"' 1
dri
7" *-,-•. -s
Žm coHinwbodsko ln^ucHđsk( okdlico:
f*
.v4
'Vj/
i:
trn
Ji
k
tf
'C "V
& v-
./
Z
'-M:
ij,
i
tA-/,
S.Aa

CATHERINE L.NAU
RED CROSS HOSPITAL WORKER...
ACCOMPANYING A FIELD HOSPITAL
INTO THE BATAAN WIlDfcRNESS, DID HEROIC DUTY IN
KEEPING UP MORALE OF THE BESIEGED AMERICAN AND
FILIPINO TROOPS. THOUGH CONSTANTLY UNDER SHELLFIRE, SHE
ORGANIZED GROUP SINGING IN THE EMERGENCY MEDICAL
SHELTER. ...SHE ALSO DISTRIBUTED CIGARETTES TO THE
WOUNDED AS LONG AS THE SUPPLY LASTED.
THE ARMY AND NAVAL HOSP
ITALS IN AMERICA AS WELL AS
OVERSEAS RED CROSS WORKERS
LIKE CATHEfUNi NAU DO
MUCH TO SPEED THE RECOVERY
OF THE iU. AND WOUNDEDl
f( arr i st 1) K ill
JANE ARDEN
5$,Mr. John Renko, 1016 f. 76, SK
r-*' y
Mr. John Steblaj, 1145 E. 169. St

xml | txt