OCR Interpretation


Enakopravnost. [volume] (Cleveland, O.[Ohio]) 1918-1957, December 02, 1942, Image 2

Image and text provided by Ohio History Connection, Columbus, OH

Persistent link: https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83035527/1942-12-02/ed-1/seq-2/

What is OCR?


Thumbnail for

I *^V?,
8TRAN2.
1""^ IPWF
L*
If.,
17.3ft
i %?'•.'
's
'S
r#
fi
"T
Tf
I
v 231
8y Mai] In Cleveland, Canada and Mexico:
(Po pošti v Clevelandu, Kanadi In Mehiki):
Por One Year (Za celo leto)
v
104
PROSIMO POJASNIL!
V časopisu "Washington Star" je izšel izpod peresa
Claira Bollesa, njegovega dobro informiranega poroče
valca, med ostalimi tudi članek pod naslovom "Washing
ton zainteresiran s postavljenjem Nedića kot kvizlinga
na jugoslovansko listo (obtožencev)."
V tem članku je med drugim rečeno:
Jugoslovanska vladna skupina v Londonu, ki *se
ogreva za velikosrbsko idejo, ima na čelu ministra zuna
njih zadev Ninčića. Ameriški kakor tudi angleški vladni
krogi, ki delujejo na načrtih za obnovo Evrope, so za
skrbljeni, ker ta značilni predstavnik značajne evropske
nacije (Jugoslavije), še vedno nadaljuje z vzdrževanjem
mržnje, katera stoji v ozadju evropskih vojn.
Da-li kaže vključen je generala Nedića na listo kviz
lingov in zločincev, kateri bodo morali biti po tej vojni
sojeni, izpremembo v srcu ministra frinčića, ali pa je
morda to triumf Jugoslovanov, ki so protivni zamejni
vladi v Londonu, še ni jasno. Velikosrbsko idejo v Zedi
njenih državah Amerike še krepko vzdržuje poslanik
Fotič, ki je bratranec generala Nedića." (Washing
ton Evening Star, »17. «ktobra 1942.)
j. 4
Resen in uvaževan hrvatski list "Hrvatski Svijet," ki
izhaja V New Yprku, tudi obravnava o ministru Ninčiću
in-primorskem vprašanju ter vprašuje, -o-čem sttf gcrvorfla
minister Ninčić in grof Sforza, ko se je nahajal nedavno
minister Ninčić s kraljem v Zedinjenih državah.
List ugotavlja v svojem uvodniku z dne 19. novem
bra, da je docela nerešeno vprašanje Jadrana, Gorice,
Trsta, Reke, Zadra in otokov. V članku je poudarjano, da
se Slovenci in Hrvati teh pokrajin že od prve svetovne
vojne sem popolnoma osamljeni bore proti tiraniji itali
janskega fašizma, kljub temu, da tvorijo danes edino
organizirano vojno edinico izven mej Jugoslavije. Ti naši
nesreči ljudje bi zaslužili mnogo več pažnje, kakor jim
jo posveča jugoslovanska vlada. To posebno tedaj, če se
jemlje v obzir dejstvo, da so Slovenci in Hrvatje pod
Italijo v borbi proti fašizmu hkratu s svojimi voditelji
—izgubljali svoje glave, dočim so nekateri (sedanji)
člani jugoslovanske vlade v Beogradu napijali s šam
panjcem zdravice Mussolini je vim in Hitlerjevim agentom
in kvizlingom.
Kljub vsem dokazom jugoslovanske borbenosti na
ših bratov pod Italijo, pa jugoslovanska vlada v Londonu,
radi nekega tajinstvenega razloga, ne črhne niti besedice
o tem problemu, pravi Hrvatski Svijet. Samo ob eni sami
priliki je eden njen član v preteklem poletju izjavil, da
upa, da pridejo ti kraji po vojni v Jugoslavijo. To je bil
general Simović, o katerem pa se je kmalu zatem slišalo,
da ni noben državnik in diplomat...
Zatem pa je ta stvar zopet popolnoma zaspala
sodeč po indiferentnosti jugoslovanske vlade, to vpraša
nje zanjo sploh ne postoji, dasi je jugoslovanski vladi
dobro poznano delovanje primorskih Slovencev in Hrva
tov za osvoboditev Jugoslavije in za pripojenje njihovih
krajev obnovljeni jugoslovanski državi.
Rekli smo, da je stvar zaspala, toda bolje bo, če
rečemo, da je zaspala v javnosti, ne pa privatno. Grof
Sforza, ki so mu znane aktivnosti Slovanov pod Italijo
in "ki gredo za tem, da se rešijo iz italijanskega suženj
stva, v katerega jim je sam pomagal, je začel od svoje
strani delovati v svetu, da zagotovi Italiji njene pred
vojne meje, vključno naše slovenske in hrvatske kraje.
Ob priliki kraljevega prihoda v New York, je imel grof
Sforza sestanek z jugoslovanskim zunanjim ministrom
Ninčićem. Samo po sebi se razume, da se je govorilo na
tem sestanku o našem
jadranskem vprašanju.
besedami povedano: Sestala sta se dva "državnika," da
določita usodo in zbarantata kakor mešetar ji na konj
skem semnju za en del brezpravnih in pogaženih Slo
vanov, primorskih Slovencev in Hrvatov, ki se nahajajo
pod italijanskim jarmom, ne da bi oni, za katerih kožo
gre, o lem kaj vedeli. & tem jim je dal jugoslovanski
"0
-v
m? u ti. /M
-..$«.00
450
Z drugimi
r, v
4
Drugo pismo se nanaša na
prostovoljne doneske in proše
na so vsa društva, katera so
bila obveščena, da na redni me
sečni seji decembra meseca raz
motrivate o pismu in določite v
ta blag namen svoj delež.
Bratje in sestre, danes ni čas
odlašanja, danes ni čas dvoum
nosti ali brezbrižnosti, narod v
domovini nas prosi k akciji, in
ta pomožna akcija je najprvo
e n sk6f k&v. išrd a
UREDNIŠKA STRANr "ENAKOPRAVNOSTI"
minister Ninčić nagrado za vso njihovo borbo in žrtve, ki
jih doprinašajo ne samo v sedanji vojni, temveč že dolgih
dvajset let.
Ali ni skrajno značilno insumIji|o,dani minister
sNinčič o tem razgovoru z grofom Sforzo obvestil javno
sti? Ali nimajo vsi člani jugoslovanske vlade skupno to
liko moči in avtoritete, da bi prisilili ministra'Ninčića,
da javno pove, kaj je govoril z grofom Sforzo o jadran
skem vprašanju? Ali je samo Ninčić—-vlada?!
Oni, ki se bore in umirajo za ustvarjenje idealov
pravice in resnice, zaslužijo vsaj toliko, da vedo, kdo in
kako se z njihovimi ideali kupčuje, zato v interesu ja
dranskega vprašanja zahtevamo od jugoslovanske vlade
v Londonu, da prisili ministra Ninčića, da slednji objavi
privatni sporazum, ki ga je sklenil z italijanskim grofom
Sforzo! Do te zahteve nas upravičujejo načela pravice
in demokracije, za katerih uresničenje smo kot Jugoslo
vani in Amerikanci pripravljeni žrtvov&ti vse svoje sile
in—če treba—tudi svoja živi jenja
UREDNIKOVA POSTA
Iz urada postaje štev. 35,
JPO.-SS.
Cleveland, Ohio. —'Prvič naj
obvestim vse društvene tajnike
tukajšnjih društev, kot tudi
drugih organizacij, da je naša
tukajšnja postojanka štev. 35,
JPO.SS. za okrožje Slovenske
ga delavskega doma na Water
loo razposlala dvoje vrste pi
sem, katera se nanašajo na iz
volitev zastopnikov na vaših
decemberskih sejah, kateri bo
do v prihodnjem letu tvorili tu
kajšnjo postojanko štev. 35.
Priloženo ste tudi dobili po
oblastilo, katerega ste prošeni,
da ga, ko izvolite zastopnike,
pošljete na tajnika te postojan
ke.
Zato je potrebno, da izvolite
tudi zastopnike, kateri naj se
vdeleže seje dne 26. januarja
prihodnjega leta in na tej seji
se bo izvolil bodoči odbor ter
sprejelo razne določbe. Zboro
valo se bo tudi lahko enkrat v
enem, drugič v drugam narod
nem domu.
gal svojim, in vsak naj stori
tako". Taki izgovori so brez
srčni. Koliko je naših v rojstni
domovini, ki pa nimajo strica
ali tete v Ameriki? Koliko njih
je in bo potrebnih! Kdo bo skr
bel, oziroma jim saj delno olaj
šal položaj bede, v kateri se ti
siromaki nahajajo, ako ne mi
ameriški Slovenci, ki »no še e
dini del telesa tega malega na
roda, ki
smo
potrebna, da se tudi vsi kot a-1 nesebično razpravljali, kaj je in
bo najboljše za rodno domovi
no. Ali bo to fiov red ali uredi-j
tev? Ali bo ta ureditev uniču
joča? Ne! To more biti kon
jen#too iz trp^jenjtt in preizkuš
nje.
meriški Slovenci odzovemo, in
prispevamo vsi brez izjeme po
svojih močeh, iz naših društve
nih blagajn, kot tudi posamez
no.
Storimo, sedaj svojo letno
bratsko dolžnost in dajmo, daj
mo, tudi da bo malo bolelo. Bo
lečine in zatiranje, suženjstvo,
poniževanje, katerega mora pre
našati naš narod v rojstni d°* vencem v mladosti in moški do
movini je hujše kot nekaj do-1
grudni, in^ prispevajmo, dajmo ^Iožili? da hočejo pomagati
kolikor pač moremo. Slovencem onkraj morja do
Sedaj, ko je običaj o božičnih jn .pn^ce. Tudi sedaj
praznikih, da se spomnimo vsak|ni
svojih tukajšnjih sorodnikov
ali prijateljev s kakim primer-|res pomagati Sedaj pozabimo
nim darilom, spomnimo se tudijna
pri tej priliki svojih krvnih, pohlepnost in. pogubonosno sla
bratov in darujmo nekaj dolar- ^og^
jev tudi za človeško blagi na
men. Ne nosimo v ospredje "ka
dar bo čas pridel, bom že pomar
i
svobodni, da lah­
ko govorimo svobodno?!
Odbor, oziroma tukajšnja po
stojanka št. 35 pričakuje vaše
ga sodelovanja, in vas prosi, da
se apelu odzovete, i*i pomagajte
kolikor pač zmorete.
Slehernega Slovenca veže na
rodna dolžnost in zavest, da so
deluje pri tej važni akciji, da ne
gleda le od strani, kako drugi
delajo. Dolžnost nas vseh, če še
Zadnja seja te podružnice, si
je osvojila slijep, da se naprosi
vsa tukajšnja društva okrog čutimo kot sinovi in hčere zati
Slovenske^, doma na Holmes
nega majhnega naroda, da
najprvo sami|Cl se
in
ra
Ave. 'kot tudi vsa društva Slo
venskega društvenega doma na
Recher Ave., da se temu giba
nju pridružite, in da bomo tako
tvorili skupno vsi eno močno
lokalno postojanko te organiza
cije.
pomagamo
bi, ker drugi nam še
nam ne bodo. &
Zato je pomoč potrebna naj
prvo osirotelemu narodu v do
movini, ker drugi nun ne bodo
pomagali.
•Za odbor Štev. 35 JPO.SS.
J. F. Durn, tajnik.
Ameriška Slovenka
pozdravlja kongres
Cleveland, Ohio. Sedanji
svetovni dogodki hitijo z večjo
brzino kot kdaj v zgodovini člo
veštva. Negotovost in zmešnja
va sta objeli ves svet, tako tudi,
pamet vseh Slovencev v Ameri
ki in domovini, ker mislijo, kaj
bo prav za prav bodočnost slo
venskega naroda v domovini.
Toda zastopniki združene a
meriške Slovenije, ki danes res
no mislijo, kaj bo najboljše za
naše brate in sestre onstran
morja, se bodo sešli k posveto
vanju v Clevelandu, kjer bodo
Za vse dobrine bodočnosti
plačujemo danes s krvjo, boje
vanjem in karajžo. Način živ
ljenja, ki
je
larskih prispevkov. ampak iz križanega hrepenenja
Zato bratje in sestre Sloven-1
tarnem delu malo bolj široko-
bil znan našim Slo-
|^jar več ne povrne,
na se n
bodočnost,
priti
ci, vzdržimo se vsakih nestrp-j Sedaj ni čas za ameriške Slo
nosti, bodimo pri tem humani-
ol­
WBCe da bi prežeti z
zdvajenostjo, če so se
V
vali nad de-
čag) da obupa
lom
ki n feka ako hočemo
materialno sebičnost,
VJBako
£e
$jti -luč Slo-
na
k
venskega narodnega kongresa
bo gotovo razsvetlila s svojimi
Jlfadaijerinje z 8. vtraatit
1:
2K •m
IP
Vir teh vesti je ICN Inter Continent
News—, dnevni mimiografirani vestnik, iz
dajan v New Yorku. Izhajati je začel kmalu
po Hitlerjevem napadu na Rusijo in je stal
no posvečen njenemu epičnemu vojaškemu na
poru. Obsega novice in podpisane članke iz
pod peres vojaških in političnih analitikov,
večinoma Rusov. Tudi je tam mnogo stvar
nih informacij o razmerah v krajih, ki so pod
nacijskooblastjo in vplivajo saa vojskovanje
Rusije.
Večina snovi izhaja sočasho, ali malo prej
v sovjetskih listih. Vse kaže, da je ICN v
stikih s Tassom, uradno časniško agencijo
sovjetske vlade. Dopisniki Tassa in Icneja so
ali niso isti njihovo delo je enako po vse
bini in po duhu, često celo v besedah. Motivira
ga le interes sovjetske zveze.
To je treba imeti pred očmi z ozirom na
pcgvesti, ki jih razširja ICN, češ da je Mihaj
lović na strani osišča. Ožividno hoče sovjetska
vlade, da se objavljajo.
Ali more obdolžitev biti resnična—vsaj
s sovjetskega stališča? Ali je Mihajlović na
strani osišča ali ni? Če ni, kakšen namen ima
jo ti napadi?
Nagel "da" ali *'nef' bi ne povedal skoraj
ničesar. Treba je pogledati moža in razmo
triti scenerijo. Kdo je Mihajlović
Mihajlović, «edaj v četrtem desetletju
svoje starosti, je bil rojen v kmečki hiši v
Ivanici, vasi v šumadiji, ki je v teku stoletij
bila osredje Srbije in je producirala sijajno
raso mož, navidezno z glavnim namenom, da
se bojujejo in umirajo v bojih za svobodo.
Njegov ded je bil gerilec v bojih s Turki.
Dobro poznam ljudi, ki so poznali Mihaj
lovića zadnjih pet in dvajset let in ga opisu
jejo kot lepega moža, srednje velikosti, krep
ke postave in skromnega vedenja. Bil je dober
tovariš rad se je nasmejal, govoril, ?apel in
zaigral na srbske gusle. On ne pije in ne kadi
in je vdan ženi in otrokom. Užival je splošno
spoštovanje, njegovi vojaki, častniki in ci
vilisti so ga radi imeli.
Politično je bil Mihajlović dob^r Srb in
dober Jugoslovan. V letih 1936-41, vznemir-
osišča, se je nagibal na levo. Enkrat je branil
mlajšega častnika, ki je izrazil navdušenje za
Rusijo. Druga povest omenja, da je s pestjo
pobil nemškega "turista," ko je zaklical "Heil
Hitler!"
Ko je bil leta 1940 imenovan za polkov
nika, je postal član. generalnega štaba z na
menom, da se specijalizira gerilsko voj
skovanje.
Ko se je Jugoslavija sredi aprila 1941
zgrudila, je bil Mihajlović v Mostarju v Her
cegovini. Od jugoslovanske vlade ni dobil no
benih navodil, preden se je ta umaknila v tu
jino nihče ni mislil na njega.
Toda Mihajlović je kmalu dognal, da se
hribi napolnjujejo z vojaki, ki jse niso pod žil i.
Večina jih je bilo Srbov* nekateri so bili Hr
vati in Slovenci. Mestoma so bili celi vodi,
stotnije, bataljoni. Sčasoma je Mihajlović
dognal, da je on najvišji častnik med njimi*
J?ripavil se je, da organizira svoje moči.
Medtem je Hitler razkosal Jugoslavijo.
General Milana Nedića, že dolgo naeijskega
simpatičarja, je postavil za kvizlinga v sami
Srbiji. Bolgarom je dal, da so zasedli dele
južne Srbije, Madžare je spustil nad Vojvo
dino. Hitler in Mussolini4 sta naredila iz no
tranjega dela Hrvatske "neodvisno svobodno
državo" pod kvizlingom Pavelićem».groznim
značajem, katerega sta imeia na ledu, odkar
je organiziral umor kralja Aleksandra. Vlkd-
'Jro Maček, pravi vodja Hrvatov, odšel v
IPartizani in Mihajlo vid
jf
.. ...
MIHAJ3U0VIĆ^eww,trani °siščfli"
To je smisel poročil iz Moskvein Istan
bula, ki so izhajala od pđznega poletja v
"Daily Worker u," glavnem glasilu komunis
tične stranke v Zedinjenih državah in v ne
katerih drugih levičarskih listih.
Te vesti so presenetile večino nekomu
nističnih čitateljev, ki so jih slučajno videli
in đnenda celo nekatere komuniste. Kajti ge
neral Draža Mihajlović je bil več kot leto dni
razglašan kot eden najodlićnejših junakov
te vojne. Pripisujoči mu organizacijo in vod
stvo jugoslovanskega odpora, so ga časopisi
in radio postavili v eno vrsto a čjang Kajše
kom, Timošenkom in MacArthurjem.
(Ponatis iz "Cankarjevega Glasnika")
v resnici?
Kakšen je resnični položaj v Jugoslaviji? In
,v kakšnem razmerju je to do celotne vojne
slike?
Za odgovor na ta vprašanja se poslužim
informacijski so zadnje čase prišle iz Jugo»
deti, ki pa so v splošnem znani prizadetim
uradnikom vlade Zedinjenih držav.
slavije iz viro\)f katerih ne morem tukaj razo* iapdanci izmeček ljudstva in nahujskali to
lovaje, da so pobili td petdeset do sto tisoč
kristijanov in Židov. Tudi na Hrvatskem so
jen zaradi naklonjenosti belgrajske vlade do f^ajpada Mihajlovićeve moči, sestavljene iz
1
-•S'
v
V*
i-I
2. decembra, 1942.!
mpm
•X
tujino, ker je hotel bitf medLsvojim ljudstvom,
je bil interniran. Italijani so držali Sarajevo,
glavno mesto Bosne .hrvaško primorje in juž
no tretjino Slevcffiie rtist&Ji đve fo
zasedi naciji.
"Gauleiterji," ki so načeiovali raznimIcra
i&OH, so dobro poznali politico# in verska na
sprotja v Jugovlaviji in niso zamudili prilike,
da jih poglobe. Na Hrvaškem je Pavelić pod
nadzorstvom gestape izvršil Hitlerjev ukaz,
da spusti "reka krvi" med Hrvate in Srbe.
Njegove osiščne čete so pomorile okrog tristo
tisoč pravoslavnih Srbov in razdejale celo
vrsto njihovih naselbin. Enako število Srbov,
ki so od davnine živeli na Hrvaškem pa so
sedaj ostali brez doma je pobegnilo v Nedićevo
Srbijo ali v Mihajlovieeve hribe. Dvesto tisoč
srbskih vojakov umira v nemških ujetniških
taborih.
V naši rojstni Sloveniji so naciji zaeel:
izvrševati drug Hitlerjev ukaz: "Ponemčite to^
deželo!" Da bi ustvarili "življenskega pro
stora" za "zaslužne nemške družine," poslane
iz rajha, so izkoreninili prebivalstvo celih po
krajin. Ločili so nedorasle otroke od staršev,
poslali prve v Nemčijo, da bi tam naredili na
cije iz njih, zadnje pa v sužnost v nemških
tovarnah. Mlade žene in dekleta nad petnajst
let so označili za "proste vojaške dekline" in.
jih odgnali za nemške črte v Rusiji, darilo za
"Wehrmacht." Okrog sto tisoč Slovencev j$
bilo šiloma odgnanih v Nedićevo Srbijo in
Pavelićevo Hrvatsko, da se tam kaos še pove
ča. Na tisoče drugih je bilo naravnost pobi
tih ... v tem ozračju so bolj občutljivi izobra£
ženci zfelazneli ali pa izvršili samomor. Oropa-,
/ui večine svojega živeža so ljudje začeli umi
rati od lakote in %*aznih bolezni, povzročenih
od stradanja.
Fašisti so se v svojem delu Siovenije z*
četkoma kolikor toliko čedno obnašali. Kma
lu pa so postali enako brutalni kakor Nemci.
Do poletja so naciji in fašisti v Sloveniji iz
premenili nad sto petdeset trgov, vasi in selišč
v razvaline. Fašisti so odpeljali okrog petdeset
tisoč mož za suženjsko delo v Italijo in vtak
nili sedemdeset odstotkov moških dijakov v
-kdneentraefjske tabore, kjf^iimirajp
in bolezni in blazne.
V Bosni so gestapovci, našli med moha-
Pavelićeve čete, vedno pod gestapovškim nad
zorstvom tprizorile pogrome proti Židom. V
Vojvodini so ogrske čete pod poveljstvom ne^
verjetno bestijalnih madžarskih častnikov in
po navodilu nacijskih veščakov v barbarstvu
v par tednih poklali sedemdeset do osemdeset
tisoč Srbov in Židov. V južni Srbiji in jugo
slovanski Macedoniji so posebno organizirane
tolpe bolgarsikh sadistov in barab, kakršne je
.taliti'v vsaki- 4e£$li vršile p«dpbne zločin
Odpor se je razvil takoj, skoraj povsod.
Bilo je nadaljevanje ljudskega'zanikujočega
razpoloženja, ki je omogočilo prevrat dne 27.
marca, deloma podžgan tudi od angleških in
ameriških zastopnikov, ki so bili že mesece ha
delu v Beogradu, da bi pomagali, prekucniti
Hitlerjev balkanski voziček.
Prve po važnosti, če ne po času so bile
izvežbanih častnikov in mož, katere cenijo od
petdeset do sto dvajset tisoč mož. Vesti o njih|
so elektrizirale ves protinacijski svet.
Odpor je dobil tudi druge oblike. *,V .•*
čćtku—recir^o od maja do avgusta 1941— je"
bil dober del gerilskega bojevanja brez prave
ga načrta in nameni so bili mešani. Ustanovile
so se majhne oborožene tolpe z namenom, da
pobijejo čim več Nemcev in Italijanov, da raz
dirajo mostove in železnice in sabotirajo, kar
dosežejo. Zgodilo se je pa tudi, da se je
Ob splošnem polomu civilne oblasti kdo hotel
inaščevati nad kakšnim uradnikom bivše ugo
slovanske vlade, nad tem ali onim trgovcem,
kmetom ,nad kakšno družino ali celo občino.
Mnogo teh tolp, ki so postopale na svojo pest
je dobilo inspiracijo od nemških "turistov,"
katerih je mrgolelo že pred vojaškim napa
dom. Namen je bil ta, da-se razdražijo*ljudske
strasti in se začno.ljudje vzajemno pobijati.
Hitlerjeva drhal je prišla v deželo z velikan
skim ,dobro preračunanim, satanskim načr
tom za iztrebljenje večine prebivalstva .in
ljudstvo je potrebovalo časd, preden je spo
znalo zločinski namen:
T? vojskovanje na drobno/večinoma ge
rilski izpadi proti okupaciji, pomešani z uboji-i
Iz maščevanja se je najprej razvilo y Srbiji^
Tam se je kvizling Nedić napenjal, da bi utrdil
svojo oblast .s pomočjo nacijev in imovit
rov
1
n
**. s
v
•**/1
i
.Ji
Aw*n-HJff-si

E N A K O A V N O S
Owned and Published by
11|PB AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
ST. C*AIR AVENUE HENDERSON 6311-12
Issued Every Day Except Sundays and Holiday .....
SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) "V
tty CSfcrrl^rmiCleveland and by Mail Out of Town:
{Po raznašalcu v Cleveland In po pošti izven mesta):
#or One Year (Za celo l«to)
Jfor Half Year (Za pol leta) •. —-.-T.
For 3 Months (Za 3 mesece)
For Half Year (Za pol leta)
for 3 Months (Za 3 mesece)
For Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske državi)
Peh. One Year (Za celo leto)
For Half Year (Za pol leta)
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland,
Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
i.$6*0
3.50
MM 2.00
„$7.60
4.00
2.25

xml | txt