Enakopravnost. [volume], December 04, 1942, Image 2

About Enakopravnost. [volume] (Cleveland, O.[Ohio]) 1918-1957

Image provided by: Ohio History Connection, Columbus, OH

                
ji?
i
&
¥*.
s i n s w 1
w
•i
8y
Sti'
W'-
'w,
Mr#
T*T ^fWJ^w^T, Tffi-V.
ijy Carrier 18 Cleveland ant! by Mail Out oi Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
for One Year (Zb celo leto) _.... ,,fc. -j, ,,• rt.n
Sedaj oni, ki plačujejo dohodninski davek, plačujejo
večinoma v štirih obrokih. Letos plačujemo za dohodke
1. 1941 in zadnji obrok za te davke zapade dne 15.
decembra. Oni, ki že plačujejo dohodninske davke, in
velikansko število novih davkoplačevalcev začnejo novo
leto 1943 z največjim davčnim dolgom v ameriški zgodo
vini. Rumlov plan bi po mnenju mnogih strokovnjakov
olajšal težave takega bremena.
Po sedanjem sistemu mora vdova plačati davke na
dohodke pokojnega moža v prejšnjem letu. človek, ki gre
k vojakom, mora iz svojega letos skrčenega dohodka
plačati davke za dohodke, ki jih je zaslužil v civilnem
življenju, oziroma mora ostati dolžnik vlade, dokler
vojna ne konča.
Rumlov načrt bi to popravil, Kadar človek umre ali
se je njegov dohodek skrčil oziroma je postal nezaposlen,
on ne bi ostal dolžnik vlade, vsaj ne za ogromne vsote.
Ruml priznava, da opustiti eno leto davka bi pome
njalo izgubo prihoda za vlado, ali taka izguba bi ,bila le
dozdevna. Plačevanje davka bi kar šlo naprej, samo da bi
se sedaj plačevalo & ^tekočega Javka, ne pa iz dohodka
prejšnjega leta.
Seveda se iz mnogih strani ugovarja proti taki osnoyi
radi raznih razlogov. Ruml pa spretno odgovarja na vse
te prigovore in je prepričan, da odsek Reprezentantne
zbornice (House Ways and Means Committee), kjer S3
vsaka davčna zakonodaja najprej pretresuje, bo prej ali
slej začel razpravljati o njegovem načrtu. On je celo
prepričan, da njego.v pi^dlog bo načeloma sprejet pred
mesecem marcem, ko zapade prvo plaeilo dohodninskega
davka. Common Council FLIS.
Kupujte vojne bonde!
magm
v -xt •&»/
0
Ti
Kimu
v
10
GIBANJE ZA NOV NAČIN PLAČEVANJA
DOHODNINSKEGA DAVKA
Prihodnje leto bo ameriški narod plačal najvišje
dohodninske davke v svoji zgodovini. Pametno je, da
človek s povprečnim zaslužkom začne štediti takoj, da
ne bo v strašni stiski meseca marca, ko bo treba plačati
vsaj prvi obrok.
Milijoni, ki niso nikdar poprej plačali nikakega do
hodninskega davka, in drugi milijoni, ki so že plačali v
razmeroma malem znesku, najdejo, da dohodninski da
vek sedaj odvzame precejšen del njihovega zaslužka.
Kongres je že določil davčne odstotke, ki jih bomo
morali plačati prihodnje leto za dohodke, ki smo jih
imeli tekom 1. 1942. Mi torej plačujemo vsako leto davek
na dohodku prejšnjega leta. Nada pa je, da se nekaj
stori v svrho, da se v bodočnosti olajša davkoplačevalcem
način plačevanja. Mislimo na gibanje, ki je započelo s
takozvanim Ruml Plan-om. Beardsey Ruml je upravitelj
department trgovine v- mestu New York in
znatne izkušnje.
Ko je dohodninski davek (income tax) bil 1. 1913
vpeljan kot del pobiranja davkov za federalno vlado, je
bil ustvarjen sistem, pod katerim se je tekom tekočega
leta plačevalo za dohodke prejšnjega leta. Od tedaj je ta
sistem obveljal in ni bilo- uvedenih nikakih osnovnih spre
memb, razun, seveda, kar se tiče višine odstotka, ki naj
se plača na dohodku, kakršne so bile pač potrebe
dežele.
Rumiov predlog, se resno pretresuje v Washing
tonu in ki ga mnogi narodni gospodarji navdušeno odo
bravajo, bi popolnoma pozabil na leto 1942—opustil to
leto popolnoma, kar se tiče dohodninskega davka—irt
ustanovil plačevanje davka iz tekočega dohodka. To po
menja, da bi 1. 1943 začeli plačevati davke na dohodke,,
ki jih bomo zaslužili 1. 1943. Z drugimi besedami, plače
vali bi, kakor zaslužimo (pay as you go).
MJ*°
-..$7.60
r~
„«8.00
4.50
i-x
iV*.
y^r^rfF.
f-
Na delo na fronto!
Cleveland, Ohio. Na fron
to, na delo! Tako se glasi ved
no glasnejše, vedno jih odhaja
več in več mladih in hrabrih si
nov. Vsak dan jih spremlja
godba po parkrat »a postajo,
ginljivo, toda ne žalostno, gre
se za resne velike stvari, gre se
aa osvoboditev in za ohranjenje
domovine, v kateri smo do se
daj srečni in zadovoljni živeli.
To hočemo si ohraniti, poleg te
ga pa še drugim narodom, po
sebno še za svoje brate v do
movini svobodo izposlovati.
3.50
Na domačo fronto
Nas hočejo! Iz Washingtona
se sliši glas, ki pravi: "Vojaki
na bojnem polju ne bodo mogli
sami z orožjem, municijo in
smodnikom premagati močnega
sovražnika, ki je do zob oboro
žen in prežet z militarističnim
duhom, željem krvi in morije.
Vojaki kličejo na fronte tudi
nas vse ostale doma.
Imamo tri vrste front ali boj
nih poljan: Prva je izročena
vojakom, katero branijo z orož
jem in svojim življenjem. Dru
ga fronta so tovarne in delo,
katero izvršujejq dela zmožni
delavci v tovarnah. Tretja fron
ta je pa financa. Ta fronta j«
ena izmed poglavitnih, tega se
moramo zavedati. Na to fron
to nas kliče vlada sedaj resno
in glasno. O tej fronti se bo su
kal tale dopis.
Federalna banka je naročila
vsem bankam, da organizirajo
svoj bataljon za fronto finan
ce. Vse finančne institucije so
se odzvale. Vlada "je do tega u
pravičena in temu se narod ne
sme in ne more odreči.
Ker se gre v resnici za blago
stanje vsega ameriškega naro
da in poleg tega, kakor zgoraj
omenjeno, še za to, da se tudi
drugim pomaga, je razumljivo,
da smo vsi, ne samo vojaki na
bojni fronti, dolžni da lojalno in
z dobro voljo storimo vse, kar
le moremo!
I -3'*
Nam, do sedaj na naših fron
tah doma, še niso ničesar take
ga naložili, da bi bil kdo upra
vičen zabavljati. Tudi ta finanč
na fronta, za katero pišem da
nes, ni nič drugega, nego v ko
rist vseh, ki se je bodo poslu
žili. Pomislimo nekoliko kako
modro ravna naša vlada v
Washingtonu ves čas od začet
ka, da bi med ljudstvom ne pri
šlo do kakšnega pomanjkanja.
Kako vlada pazi, da bi jo kdo
ne izkoriščal, da bi drugi radi
izkoriščevalcev trpeli moramo
vse to radi ali neradi priznati.
Radi tega smp pa dolžni, da z
veseljem in dobro voljo storimo
vse, kar je nam lahko in mogo
če storiti.
Odbor, ki bo pomagal
Mfr izvršitev te velike
Ker je naročeno bančnim in
stitucijam, da imenujejo po 10
mož za i^sako finančno podje
tje, je naša slovenska The
North American banka izbrala niso ogrevali tiati
sledeče, ki naj bi rade volje sto- balkanski bradei
rili kar jim bilo mogoče:
?a glavno banko na.6131 St.
Clair Ave: Đr. James W. Mally,
Mr. John Gornik st. Mr. James
Debevec, Mr. Frank Jaksic, Mr.
John Mihelich, Mr. Anton Ša
bec, Mr. John Tavcar, Mr.
Geprge Voinovich, Mr. L. Grdi
na), Mr. V. H. Karlinger, Mr.
k Mramor. Za podružnico
v
N Altlrf ft AVNO
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
UREDNIKOVA POŠTA
gust Urankar, Mr. John Lokar,
poleg teh je tudi nekaj drugo
rodcev. Prijavite m,
prostovoljci!/
Bodimo Hhfofloo feaveđnl
Prišel bo čas, za katerega se
že sedaj pripravljamo (prihod
nji kongres), je to že neka pri
prava, za takrat, ko bodo Jekli
pri mirovni konferenci: "Kdo
ste pa? kaj ste pa doprinesli"
kako ste se pa za časa vojne za
držali? Ste bili kaj patriotični
Ali imate kaj za pokazati! Ka
ko ste gospodarsko, itd, itd.,
Da, da, prišel bo čas in morda
ni daleč, ko bo treba pokazati
in navesti z imeni in številkami
eno in drugo, gospodarsko, kul
turno in patriotično, to, kar
šteje takrat, ko se gre za tem,
da se zve koliko je narod ^vre
den vpoštevanja.
Te stvari povdarjam naprej
in naprej, dočim jim sledi mno
go zavednih rojakov, ne pa še
dovolj! Nezavednost ali pa ne
marnost, če že nima pri tem še
kakšna bolj grda napaka «voj
delež vmes.
Če ni treba nikomur ničesar
žrtvovati 6e simpatizira z do
mačim podjetjem, še na dobič
ku je), zakaj se mu ne zdi vred
no in nepotrebno vpoštevati do
mače podjetje, to pa vkljub ča
som in prilikam!
O tem se bom oglasil še dru
gikrat, danes moramo gledati
da se razpeea za stotisoče po
sebnih vojnih obveznic našim
organizacijam, društvom in po
sameznikom, ki imajo denar za
dobro in sigurno ter z dobrimi
obrestmi plačeno investicijo.
Vojne "Victory" obveznice, ki
so izredno izdane za hitro raz
prodajo, so vsem priporočljive,
§icer so namenjene za organiza
cije in podjetja, ki imajo večje
vsote za investirati, vendar jih
lahko kupi vsak za malo večjo
vsoto.
Obveznice imajo kupone, to
je, da se takoj obrestirajo spro
ti in nosijo po dva in pol pro
centa obresti. Kdor ima priliko
naj se posluži. S tem bo storil
dolžnost na domači fronti, sebi
v veliko korist. Pazite na poro
čila vlade za tekočo kampanjo.
Na fronto, na fronto rojaki!
A. G. predsednik.
Za Slov. narodni kongres
Cleveland, Ohio. Dovolite^
mi, g. urednik, da tudi jaz pof
dam nekoliko svoje "učenosti"
o bližajočem se narodnem kon
gresu.
Zadnje čase je precej raznih
nasvetov in sicer se po mojem
skromnem mnenju vse preveč
na dolgo in široko razpravlja,
kar jemlje nam čitateljem vse
kam-
i
panje, katere kvota je narav
nost ogromna vsota 170 milijo
nov dolarjev za državo Ohio, z
drugo besedo 9 bilijonov za vso
Ameriko, ki se jih mora razpro
dati tekom tega meseca, poleg
drugih bondov, je bilo treba
naprositi veliko moških pomo
či.
preveč prostora v časopisih, ka-
teri so že itak male oblike.
Torej, po mojem mnenju naj
se poroča mnenja na kratko,
ker je tudi bolj privlačno za či
tatelje. Jaz sem mnenja, da naj
se opusti tisto staro pesem o
"Jugoslaviji" oziroma spreme
ni naj se ime v nekaj sličnega
kot na primer združene balkan
ske države ali kaj podobnega.
Torej, nekaj novega. Saj smo
iraeJi priliko opazovati od pri
četka, da se za ime Jugoslavija
'ftr-bočutni
Bc^eg tega je v vsaki državi
več ali manj raznih narodov^
in narečij, katerim se mora pod
"New Dealorn" dati popolno e
konojnijo, drugače ne bo nikoli
miru.
Vsem udeležencem pa želim
mnpgo Uspeha. Bodite složni,
dr*$£ bratje y| sestre!
J4L J., opazovalec.
-T
{Nadaljevanje pa 3.
ti*-
iiryašk«m ob mejah notra
nje Hrvaške in v Dalmaciji zadržujejo parti
zani par stotisoč italijanskih vojakov. Nika
kor se ne more dvomiti, da je hrvaška kmeč
ka stranka, kar pomenj devetdeset odstotkov
Hrvatov na njihovi shirani.
V nekaterih slovenskih krajih kontrolira
jo partizani denarni sistem in prehrano. Svo
ja sodišča imajo v gorah in svoje šolstvo ter
izdajajo podtalne liste. Italijanske vlake, na
menjene za Rusijo napadajo in tako dobiva
jo orožje, municijo in druge potrebščine. Brez
dvoma so jim ruski letalci prinesli tudi pušk,
Toda najvažnejši faktor je Rusija. Ali
ima kakšne druge namene razen neposredne
pomoči iz Jugoslavije? Kaj bi se zgodilo, če
bi v Jugoslaviji kak partizanski vodja razgla
sil novo sovjetsko republiko? Sovjetska vla
da, ki je diplomatično korektna, je kajpada
ne bi priznala. Toda ali ne bi tak razvoj mo
gel dobiti takojšnjega odziva po Balkanu in
po drugih krajih, kjer bo to zimo na milijone
ljudi obsojenih na najhujše stradanje in umi
ranje? Zlasti če bi Rusija dosegla v teku pri
hodnjih mesecev vojaške uspehe in bi se njen*
že sedaj velikanski ugled še povečal. Ali se
ne bi na ta način morda razvila druga fronta,"
ki seveda ne bi slonela na "pravovernih" vo
jaških načelih?
Ali bi tak razvoj mogel zrušiti Hitlerja?
Ali bi bil to začetek komunistične Evrope
Nihče ne more vedeti.
Rojen sem bil v Jugoslaviji in naravno je,
da me ta dežela zanima. Nisem komunist.
Vem, da večina ljudi, ki bodo preživeli to zi
mo, nočejo komunizma. Toda srbskemu, hrva
škemu in slovenskemu ljudstvu se ne more
zgoditi nič hujšega od tega, kar se sedaj tam
godi, razen popolnega uničenja in nedvomne
nacijske zmage. Vpričo strašne sedanjosti i*
še strašnejšega izgleda na eventualen nacijski
triumf je vse drugo boljše, tudi bolj ševi škf
revolucija in komunistična družabna uredba,,
če ni nobene druge izbere kot hitlerizem in
komunizem, je odločitev lahka.
Dejal sem, da je komunizem preveliko po
enostavljenje človečanskega problema. Izreči
se zanj, bo potrebno, neizogibno le tedaj, če
se vodstvo protinacijske strani, zlasti Ameri
ke na zdrami pravočasno.-
Recimo, da nadaljuje ta dežela svojo po
litično neodločnost kakor doslej. Recim«, da
ne izvrši zveze z ostalimi združenimi narodi
dovolj hitro, ne le z namenom, da se ustvari
nova zavezniška fronta, ampak tudi da se
iz vojne izcimi svetovna demokratična revo
lucija. Recimo nadalje, da zanetijo voditelji
tretje internacijonale v teku prihodnjih me
secev boljševičko revolucijp v Jugoslaviji in
potem drugod v Evropi, morda v Franciji.
Kaj se zgodi tedaj v ZetUnjenih državah?
Kako bi' to vplivalo na to, kar sedaj imesr
nujemp svoj vojni napor? Ali ne bi postali
žrtev neznanske konfuzije? Ali ne hi mogočni
elementi iz našega prebivalstva z argumenti,
ki bi z njihovega stališča bili močni, zahtevali,
da se dežela popolnoma umakne iz evropske
vojne? če bi se to zgodilo, ali ne bi bili v ne
varnosti mnogostranske civilne vojne ali ne
česa, kar bi ji bilo zelo podobno s precej ena
kimi krči, kakor sedaj zvijajo Jugoslavijo?
In če bi se to zgodilo—ali ne bi postala za nas
vse, ki smo neprizanesljivo nasprotni nacizma
izbera neizogibna?
Ni treba misliti, da je kaos tukaj nemo
goč. V mnogih ozirih je v Zedinjenih državah
več snovi za notranji spopad kot na Balkanu.
Šest let že brskam po tem materijalu. Naša
rasna, verska in razredna nasprotja segajo
globoko in niso lepa naše gospodarstvo je
zmešnjava naša dežela je nasilna zmedenih
glav in tolovajev imamo več kot preveč. Pred
sedmimi leti se je Goebbels bahal: "Nič me bo
lož je kot izzvati krvavo revolucijo v Zedinje
nih državah. Tam bomo lahko igrali na mnogo
strun." Zdi se mi, da je takrat Goebbels vedel,
kaj je govoril. Toda prav bo imel le tedaj, če
ne bomo znali prihodnjega ,pol leta prevzeti
vodstva demokratske svetovne revolucije.
^ffjredija njk*$ dottf ie n#*e
ljudstvo in so naši voditelji dovolili, da je
demokracija—zlašti v Zeđinjenih državah,
kjer se je najbolj razvila—zaspala in ostala
pasivna in brez ambicij. Sedaj ure v oči dyenia
močnima, orgapizirapima, agrqsivjiixaa tot#
Htafnima idejama—nacizmu |n komunizma,
Cul -Ž.
-a'-k
4" VI?
i
35 n-"**w^^
Partizani in Mihailovid
$ y
IrfHJIS ADAMIČ
(Ponatis iz "Cankarjevega Glasnika")
nabojev in granat. Medtem ko to pišem, pri- gitei, porgjenim iz verovanja in moči, s pro
haja iz Rusije poročilo, da so ubili nekega na
cijskega generala, ki je vodil napad nanje. V
slovenskih gozdovih, segajočih proti Itrvaški
sodeluje z njimi nemška četa dezerterjev, ki
se niso hoteli bojevati proti Rusiji in sedaj
nastopajo pod weimarsko zastavo. Položaj je
poln podobnih presenetljivih faktorjev.
I
2»,
4. decembra, 1942.
ki sta s fanatičnimi vezni priklenili energijo,
zmožnosti in domišljijo neštetih ljudstev. Ko
likor je komunizem totalitaren, se upira vsa
komur, kdor je bistveno demokratičen, med
tem ko je nacizem, seveda v vsakem oziru zo
pern. Toda demokratska ideja, mirno drema
joča prežeta s konfuzijo in polna nesoglasij
ni dala od sebe znamenj, da zna obvladati kri
zo, ki je objela svet. Kakor speče kali tiči v
večini,.ljudi na svetu. Največji cilj je vsega
človeškega stremljenja. Najboljša doslej za
črtana rešitev problema človeškega sožitja je.
Toda še ni zbrala ljudstev z bojnim kli-"
gramom, kateremu daje akcija življenje, še
ni postala možnost, ki je tako blizu, da je tre
ba le iztegniti roko in se uresniči, še ni po
stala silna, utripajoča, organizirana ideja, ki
pobije totalitarske ideje na drugi strani, še
vedno je, kolikor je prizadeta kot vojno orožje
in mirovni cilj neodločena, lena, plašna.
Zato imamo slučaj Draže Mihajlovi||.'
Seveda me skrbi Jugoslavija, toda v"prtfi|
vrsti ne zaradi tega, ker imam tam mater irf$
devet bratov in sester—če še niso bili ubiti'
ali niso umrli vsled lakote in pomanjkanja,
ali niso hili izgnani (najmlajša sestra nema
ra kot "prosta vojaška deklina"). Svojo 4-odno
deželo predstavljam kot svarilo, kaj bi moglo
priti sem in poplaviti vse. V nekem smislu so
vse zasedene dežele Jugoslavija, v drugem
8£iisMi je jitgosiavija ves
Pred kratkim mi je prijatelj. Jugoslovan,
U je pobegnil z Balkana tik pred nemško inr
vazi jo, ko sva «e menila
«o Mihajlovičevj tragte
diji dejal:
"V celi pošastni sliki je Hitler edina do
sledna prikazen. On nič ne skriva, kaj da na
merava z-jugoslovanskim ljudstvom. Na delu
je, da nas uniči na en ali drugi način. To
vidimo razumemo ga vemo, da nas iztrebi,
'če le more. A naš problem je osnovno jasen.
Pravico imamo, da se bojujemo za svoje živ
ljenje. Tudi če vsi poginemo, borili smo se—
poskusili smo, živeti. To je vse, kar moremo
-'fferiti, a vendar je nekaj.
"V hujši zagati smo, kar je ,tiče nagih za
liaznikov. O njih ne vemo, kaj" hočejo z nami.
"Anglija v svojih sanjah o ravnotežju sil
nas je imela desetletja na vrvici. Srbijo je
prevarila leta 1915 (podrobnosti pove knjiga
"Flight in Winter," ki je izšla lani izpod pe
®esa Johna Clintona Adamsa). Jugoslavijo je
pustila na cedilu v tridesetih letih, ko je njen
minister v Beogradu, Sir Neville Henderson
tako rekoč pehal Angliji naklonjenega prin
ca in regenta Pavla v naročje osišča. Sedaj
ima na vrvici Mihajloviča in vlado v Londonu,
medtem ko delajo v Londonu vsakovrstne na
črte za našo bodočo usodo. Ena skupina vpliv
nih Angležev priporoča podonavski imperij in
vrnitev Habsburžanov. Druga, sluteča, da se
danja vlada v izgnanstvu in kraljevski deče^
nista primerna za angleško povojno politik^
dela za to, da pride princ Pavle, ki je sedafr
angleški "politični jetnik" v Kenji zopet v
milost, dasi je bil prav on tisti, ki je povede"!
lligoslavijo v Hitlerjev tabor.
"Ampak vsi taki načrti so v očeh nas
Jugoslovanov hudobni. Jaz sem prijatelj An
glije, to se pravi, prijatelj angleškega naroda.
živel sem v Angliji in na Škotskem in ugajalo
mi je. Vem pa, da govorim za večino Jugo
slovanov, da smo se do grla naveličali vsakega
geopolitičnega pritiska, pa naj bo angleški^
nacijski ali ruski. Do smrti smo se naveličalU
biti igrače velesil. Rajši bi poginili kot veko^ i
-maj viseli na vrvici Johna Bulla.
"Morda je Rusija edina, ki zanima Sta*-f
lina. Ne Vem. Doslej je bila. Morda nas tudij
on le rabi. Morda bo prisiljen, zanetiti boljše-l
viško revolucijo v Jugoslaviji. Kaj potem? Nn
vem. Nisem komunist, toda če nas pograbi
Rusija, sem pripravljen, poskusiti tudi ti,,
rajši kot da bi se Jugoslavija vrnila tja, kjer'
je bila od leta 1918 do 1941, da zopet postanf
žoga za velesile.
"Amerika—o Amerika!-Ta bi nagi lahjc#'
dala bodočnost, o priliko za demokracijo—i^'*
vsi ostali narodi sveta—če bi le ona hotel^
Ali bo hotela? Ne vem. Med priprostim ljud*^
$fevom v Evropi je njen, ugled velikanski, če S'
bi mogli narodi Evrope sedaj govoriti A,meri«'
H, mislim, da bi rekli'približno to:
"Za božjo voljo, Amerika, in zaradi same
£gbe, nikar nas se imej tudi ti za norca in nap
lie pusti viseti v zraku. Kaj pomaga, če pošiljjj
mž predsednik lepe brzojavke Draži Mihajlo^
imv, ki je le uboga para v tistih hribih in s£
mu *e godi nič bolje kot nam? če moreš f*
Aflwika, qfafi kaj. Svet se razpada na kosi V
V .»fttočje. Kaj boste storiK~-p#met»li
g. »tami)
i£§ r^'-r fi,
Ji A "$•
V*
g*
-v.
v
5
1
2 s
1
i
$ \n\n For Half Year (Za pol leta)
E N A K O A V N O S
Owned and Published by
i -fpOE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
«231 ST. CLAIR AVENUE HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROCNUgfc-
For 3 Months (Za 3 mesece) ,— -,,, j,.t 200
Mail in Cleveland, Canada and Merico:
(Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehild)
For One Year (Za celo leto)
For Half Year (Za pol leta) ,:
For 3 Months (Za 3 mesece)
For Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
Fch. One Year (Za celo leto)
For Half Year (Za pol leta)
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland,
Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1870.
4.00
8-25
Mr. Jabn Rozance, Daniel
Sir: Jim Sepic, Dr. Ak­