OCR Interpretation


Enakopravnost. [volume] (Cleveland, O.[Ohio]) 1918-1957, December 10, 1942, Image 2

Image and text provided by Ohio History Connection, Columbus, OH

Persistent link: https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83035527/1942-12-10/ed-1/seq-2/

What is OCR?


Thumbnail for

STRAN 2.
gnali na vse strani.
•X
NAROČNINI)
.104
KAM NAJ OSREDOTOČIMO SVOJE
SILE?
Borba proti fašizmu na vseh frontah—na vojni,
državljanski in idustrijski—je tako potrebna in tako
silno važna, da moramo tej borbi posvetit? vse svoje
energije.
Kot zavedni ljudje in državljani vidimo in opažamo
socialne krivice, ki izzivajo v nas duševni odpor. Toda kot
zavedni in svobodo ljubeči ljudje tudi prav tako dobro
vemo, da sedaj ni čas za manifestiranje in izražanje tega
odpora. Sedaj je potrebno, da osredotočimo vse naše
sile v borbi proti sovražnikom osnovnih načel ljudskega
napredka, ljudske pravice in svobode.
Samo z uničenjem tega sovražnika nam bo bodoč
nost omogočila, da se posvetimo borbi izboljšavanja in
reševanja socialnih problemov ter polaganju pravičnih
temeljev skupnega družabnega življenja.
Zmaga sovražnikov—v katero ne verjamemo in ni
smo nikoli verjeli—bi izbrisala in onemogočila vsako
možnost reševanja teh problemov, od katerih pravilne
rešitve je odvisno lepše in srečnejše življenje vsega člo
veštva. Z našo današnjo borbo proti fašizmu ustvarjamo
temelj mnogih naših poznejših koristnih naporov. Zato
mora stremeti ysa naša borba za tem, da uničimo naj
prej glavnega sovražnika vsakega človeškega napredka.
V Atlantskem čarter ju kakor tudi v znanem govoru
podpredsednika Wallaee-a, čigar glavne točke smo svoje
časno objavili, so najizraziteje označene oblike dobrin, za
katerih uresničenje mora v borbo vse demokratično in
svobodoljubno človeštvo.
Te oblike morajo biti naš kažipot in naša uteha.
Vsaka stvar ob svojem času. Sedaj je čas samo za
eden edinstven napor, v katerega moramo položiti vso
našo silo in energijo in vso našo sposobnost. Ta napor je
boj proti sovražniku, dokler ga popolnoma ne porazimo
in uničim. Vse drugo more in mora čakati!
OGORČENE BORBE NARODNIH
BORCEV V SLOVENIJI
Po vsej Sloveniji, tako po onem delu, ki ga je zasedla
nemška vojska, kakor v onem, ki so ga zasedli Italijani
se vršijo hude borbe med našimi borci in vpadniki ter
imajo slednji velike zgube v ljudeh in vojnih potreb
ščinah.
Zato pa ni nič čudnega, če se Mussolini tako jezi in
grozi z "rimskim zakonom." Paljenja celih vasi, strelja
nja nedolžnih ljudi in taicev, kakor tudi grožnja z "rim
skim zakonom" ne zmanjša borbenpsti in ne ustrahuje
borcev, katerim celokupno prebivalstvo pomaga.
Tako je prispela vest, da so italijanska letala bom
bardirala Škof jo loko in vasi v bližini škofje loke. Radov
ljico so razdejali, prebivalstvo povečini postrelili, a drugo
razgnali. Vas Mačkovec sploh več ne obstoji, ker je po
polnoma razdejana. Tudi tu je bilo veliko postreljanih.
Nekaj jih je zbežalo v hribe, ostale pa so Italijani raz-
Italijanska letala so obmetavala z bombami tudi
Grosuplje in druge tamošnje vasi, vse tja do Kočevja.
Posebno huda bitka se je vnela okoli Kočevja,, kjer je
padlo čez 50 Italijanov
Odpor prebivalstva je vsakim dnem hujši in vpad
niki že zgubljajo glavo.
Še hujše pa pride!
&er za $7-bilijonski vladni program vojnih konstruk
cij je treba več tesarjev, kot jih je na razpolago, sta
narodno udruženje stavbenih koritraktorjev in mednarod
na unija tesarjev uvedla program za izvežbanje vajencev.
Kupujte vojne bonde!
1 7
..$8.00
... 4.50
udeležite letne seje, ki se bo
Painesville, Ohio. Dne 14.
novembra sta se poročila Miss
Anne Prelc in Rodger Petrov
čič v cerkvi Marije Vnebovzetje
na Holmes Ave.
Svatba' se je vršila v Sloven
skem delavskem domu na Wa
terloo Rd. Novoporočenca sta
se podala na kratko ženitovanje
v Columbus, Ohio.
Srčna hvala vsem udeležen
cem svatbe za veselo zabavo,
Preden bo sedanja vojna kon
čana, bodo velikani med zavez
niki nujno potrebovali sodelo
vanje svojih manjših, sedaj ve
činoma podjarmljenih sobojev
nikov. Na to pa je v popolni
meri mogoče računati le tedaj,
če bodo' imeli zagotovilo, da ne
bodo po doseženi zmagi ideali
demokracije in pravičnosti, za
katere danes umirajo, vrženi na
smetišče.
Slovenki narodni kongres je
prepričan da je trajen mir mo
goč, če se izpolnijo sledeče glav
ne zahteve:
1. Enake pravice za vse na
rode, čim se organizirajo na de
mokratični podlagi in daje jam
stvo za spoštovanje enakih pra
vic drugih narodov
2. Neodvisnost vsakega na
roda na kulturnem polju*
3. Organizirane sodelovanje
vseh na gospodarskem" polju,
kar predpostavlja ne le federa-
cije in konfederacije raznih dr-
UREDNIŠKA STRAN- "ENAKOPRAVNOSTI"
siž'
UREDNIKOVA POŠTA
kakor tudi onim, ki so priso
stvovali poročnim obredom, to-
I
Cleveland, Ohio. Članice,
varišem in tovarišicam za vse-
transko izborno vodstvo,
s
društva Friendship Grove št. Hvala kuharicam, strežaj
125 W. C. prijazno vabim, da sej
Waterloo Rd. Pričetek ob 8. "urijma ^er Danu Pavšek, ki je go-
zvečer.
Glavna sej* je le enkrat na
leto in je zelo važnega pomena
za članstvo, ker se napravijo
Dalje, prosim vse tiste, ki
zaostale z asesmentom, da bi
poravnale. Saj veste, da je to
konec leta in je treba narediti
račune.
Torej, vzemite to naznanilo za
resno. Na svidenje in s. sestrs
kim pozdravom
Christine Pirnat, tajnica.
Himen
točilcem in pomagačem
kam
akor tudi Franku Lisjaku za
k
vršila nocoj, 10. decembra., v krasen slovenski govor na do
Slovenskem delavskem domu na
žeieč srečo novoporočence-
mu
vor posnel na gramofonsko plo
ščo.
Zahvaljujemo se Mr. Marchu
za posnete slike v cerkvi in
zaključki za društveno poslova- pre(j cerkvijo ter pri svatovski
nje. Zavedajte se, da je napre-:^^ prijatelju ženina, čigar
dek društva odvisen le od do-1
ime mi fiian0)
brih in zdravih idej članic. Sa-i^j.^
mo ene in iste ne moremo ved
no voditi društvo in storiti vse
ga. Vsaka članica naj prinese e-
Rudolf je bil motornik
Resolucije, sprejete na Slovenskem
narodnem kongresu
(Nadaljevanje)
žav enega kontinenta, ampak1 WARSRlTRfrA
končno ustanovitev ekonomske
enote vsega sveta.
4. Neovirana avtonomija vsa*
Splošna socijalna
SL0VENCI
kega dela v zadevah, ki sćtiče-[sleči in čuteči ljudje so tudi de-'jJ
jo le njega. [legati Slovenskega narodnega |jjje
5. Demokratična organizacija'kongresa skrajno -vznemirjeni
pravič­
nost, tako organizirana, da od
pravi gmotno bedo, izkoriščanje
»fcbejšegu, brezposei
n o *1 iti
•i& *$
za filmanje
NajlepSa hvala vsem, ki se ni
so mogli vsled gotovih vzrokov
udeležiti svatbe, za poslana da-
no ali drugo darilce v vsoti 25c jja ^er prijaznim upraviteljem
ker se bo menjalo darila. Pa"šei j}oma 2a vso prijazno postrež
nekaj! Pridite gotovo, ker bo-j^
mo obhajale rojstne dneve vseh
naših članic z nekaj prav po
sebnim. Srečo bodo dočakale tri
članice. Katere bodo
še enkrat lepa hvala vsem za
vse!
*Nkša srčna želja je, da se
še večkrat na tako veseli svatbi
*ejzdravi in ve3eIi skupaj zbtali
Vama, ljuba otroka, pa kli
čemo: Srečna in vesela bodoč
nost bodi vajina!
Odšel k vojakom
Cleveland, O. Pred krat
kim je odšel prostovoljno k vo
jakom v Camp Perry, O., Ru
dolp Nose, sin Mrs. Frances No
se, 6508 Bonna Ave.
na
po­
ulični železnici na St. Clair po
staji. Bil je družaben fant in tu
kaj ga pogrešamo. Mi upamo,
da se bo po vojni povrnil in na
daljeval s prevažanjem potni
kov, in mislimo, da njegova ma
ma želi isto. Oče je mrtev.
Frank BarWč,
uslužbenec paulične CTS.
strah za slučaj bolezni, nezgo
de in starosti.
7. Mednarodna organizacija,
ki bo dovolj močna, torej tudi
voljna, da zaduši v kali vsak
poizkus oboroženega napada pod
kakršno koli pretvezo.
Slovenski narodni kongres je!n*
IN HABSBUR2A-
Kakor vs| demokratično mi-
posameznih držav in državnih i zaradi priznanja, katero je do- i đedovanega in neozdravljivega
skupin, zavarovana z ustavami i bil gospod Otto von Habsburg I
in z demokracije celote, da se od' vojnega tajništva v zvezi z
prepreči vsak poizkus diktature
pod katerim koli imenom, ki ne
ogrožuje le pravic neposredno
prizadetega ljudstva, ampak
varnost vseh demokratičnih na
rodov.
6.
nameravano ustanovitvijo av
strijskega bataljona v okviru
vojske Zedinjenih držav.
Zadeva se nikakor ne tiče sa-
v'' V'
deti so vsi narodi, ki so bili
svojčas podvrženi obsovraženi
vladi Habsburžanov in povrh
tega VEH resnični demokrati
sploh. To je jasno razvidno iz
Otonove trditve, da živi v Ame
riki deset milijonov Avstrijcev,
kajti splošno je znano, da šteje
Avstrija sama le okrog šest mi
lijonov prebivalcev in habsbur
ški gospod je mogel našteti svo
je milijone le tedaj, če je imel v
mislih nekdanjo, sedaj na srečo
mrtvo avstro-ogrsko monarhi
jo, kateri je moral priključiti še
nekoliko drugih dežel z apeti
tom, ki je bil v habsburški dru
žini vedno velik.
Pismo gospoda Stimsona, s
na
katerim se je Oton bahal
svojem banketu, bi lahko in
deloma že je zbudilo med na
rodi, ki so nekdaj bili zapostav
ljeni in teptani podaniki Habs
buržanov strah, da simpatizira
vlada Zedinjenih* držav z ambi
cijami pretendenta Otona, ki ni
nikdar tajil svojih velikih že
lja, ki pa niti ne predstavlja iz
gnanih, oziroma izseljenih Av
strijcev, temveč le nekakšno kli
ko samih znanih fašistov, ki je
v Avstriji z brutalno silo zatira
la vsako demokracijo.
Slovenci bi bili pripravljeni,
navezati in vzdrževati prijatelj
ske stike z demokratično Av
strijo kakor z vsako sosedno
deželo, kadar bi bila rešena tu
jega in domačega fašizma v
povratku Habsburžanov, pa če
tudi samo na čelu sedanje Av
strije, pa vidijo najresnejše o
groževanje svoje narodne neod
visnosti, vse evropske demokra
cije in svetovnega miru.
Habsburška monarhija bi se
mogla obnoviti le proti odločni
volji vseh narodov, ki so se ve
selili njenega zasluženega pogi
nem njene oblasti bi se mogle
ustanoviti le z oboroženo silo,
kateri bi se ljudstvo od Krko
nošev do Balkana, od Alp do
Karpat uprlo z vsemi močmi.
Habsburžani ne pomenijo nič
drugega kot trajno nevarnost in
zato je treba narediti odločen
konec njihovemu spletkarstvu,
preden more poroditi strupen
sad.
JUGOSLAVIJA
Balkan in Evropa
Dasi streme Slovenci, zlasti
po prebridkih izkušnjah, ki so
jih imeli njihovi, po prvi svetov-
v°jni
prepričan. da se s sedanjo vojno ^eli
Avstriji in Italiji izro-
v
zaključuje dolgo poglavje pre- Zedinjeno Slovenijo, tem abso
teklosti in odpirajo vrata nove lutnim pogojem njihovega poli
dobe, v kateri se morajo pred-! ličnega obstanka in kulturnega
pravice umakniti pravičnosti zaj*er socijalnega razvoja, se ne
vse. Zaradi tega pozdravlja vsa-1sme sMspa-ti, da imajo kakršno
ko gibanje ki gre resno za od
pravo nesporazumov med naro
di, za utrditev in zavarovanje
resnične demokracije, za orga
nizirano mednarodno sodelova
nje, za odstranitev vsakega člo
veškega izkoriščanja, za federi'
ranje posameznih držav v večje
skupine s končnim ciljem usta
novitve svetovne demokratične
federacije, v kateri pomeni var
nost celote tudi varnost in mož
nost razvoja vsakega posamez
nega dela.
^ej podložnosti, za
koli izolacijo v mislih. Odkla
njajo pa odločno vse načrte raz
nih političnih špekulantov in
pretendentov, po katerih bi se,
četudi pod kakšnim drugim i
menom, obnovila nekdanja hab
sburška rponarhija in se Habs
buržani zopet posadili na tron.
Logična zveza, katero so Slo
venci še v avstrijskih časih na-
Homatije, katere so se v zad
njih pet in dvajsetih letih vrši-
Jugoslaviji in jo sla-
v star
radost njenih sovražni-
na
izvirajo iz nobenega po-
kov ne
tagonizma, tem­
plemenskega an
pačne državne organi-
ve lz na
zacije, iz sebičnih ambicij raz
nih politikov in iz imperialistič
nih stremljenj velesil, ki so ho
tele izrabljati Jugoslavijo za
mo Avstrijcev, oziroma Ameri-, svoje namene. Seme razdora so
kancev avstrijskega porekla, ki posejali že Habsburžani in nji
vami najoftreje protestirajo
proti sugestiji, da ima Oton
kakšno pravico, izdajati se za
njih zastopnika, ampak priza-
hovi oprode, vedoči, da se bo
jugoslovansko vprašanje prej1
ali slej reševalo, pa so za ta slu
čaj hoteli biti pripravljeni
svojim starodavnim geslom 'di
vide et impera!"
Na žalost niso možje, ki
Ideja Jugoslavije je osnovno
zdrava, toda organizirati se
mora v prid ljudstva, ne pa za
privatne koristi posameznih po
litikov ali pa za diplomatično
žoganje tujih sil.
V ta namen mora biti Jugo
slavija federativna, vsak njen
del mora biti avtonomen v svo
jem kulturnem življenju in v
zadevah, ki se tičejo izključno
njegovega ozemlja, politično in
socijalno pa mora biti demokra
tična celota. Avtonomija ne sme
ovirati enotnosti v zadevah, ki
so skupne celoti, pa tudi ne zve
ze Jugoslavije z drugimi skupi
nami, da se omogoči gospodar
sko življenje na čim širši podla
gi in odpravijo carinske, potne,
valutne in podobne šikane, ki so
doslej onemogočale prijateljsko
sožitje evropskih narodov.
V tem oziru prihaja v prvi vr
sti v poštev balkanska federa
cija, ki je po zemljepisnem polo
žaju nadvse prirodna tvorba in
bi tudi pomagala odpraviti raz
ne probleme, katerih ne more
nobena država sama zase pra
vilno rešiti.
Pa tudi federirani Balkan ne
more biti nikakršen "končni
cilj" kajti, interesi evropskih
narodov so tako povezani, mo
derno gospodarstvo zahteva ta
ko široko podlago, socialni pro
blemi tirjajo tako tesno sodelo
vanje in varnost miru je tako
nasprotna staremu razkosanju,
da je prihodnji korak, ki vodi v
Združene države Evrope, neizo
giben.
Na podlagi teh dejstev izjav
lja Slovenski narodni kongres,
da je demokratična, federativna
Jugoslavija z moderniziranim,
čim enotnejšim gospodarstvom
in s socijalnimi uredbami, ki ga
rantirajo varnost., vsega ljud
stva pred pomanjkanjem in be
do, neodvisna od vsake posa
mezne tuje sile potrebna za vse
jugoslovansko ljudstvo, obenem
pa tudi za zgradbo večje de
mokratične balkanske, nadalje
evropske enote in naposled za
demokratično organizacijo vse
ga sveta.
Slovenski narodni kongres,
globoko prepričan o taki potre
bi, je pripravljen z vso iskre
nostjo sodelovati z drugimi, v
prvi vrsti jugoslovanskimi, pa
tudi z drugimi balkanskimi, ev
ropskimi in, seveda, amerikan
skimi skupinami, ki imajo ena-
čeloma priznavali in so zanjo ke demokratične cilje. Pred
bojevali, je z ostalimi jugoslo
vanskimi narodi, torej Jugosla
vija, ki pa se mora preurediti na
federativni in demokratični po
dlagi z enakimi pravicami za
vse njene dele.
vsem pa vabi srbske in hrvaške
brate, ki so dobre volje, da se
tudi oni lotijo tega dela, poma
gajo odpraviti nesporazume, ki
so v glavnem zasejani od so
vražnikov in zgraditi Jugosla
vijo, ki bo dom svobode in pra
vice za vse njene narode,
V (Dalje prihodnjič^
Ž1
I'.-
4
t#Š
10. decembra, 1042,
ŠKRAT
v
mladi Jugoslaviji prihajali na
krmilo imeli, ne sposobnosti, ne
volje, da bi ozdravili to hudo,
a nikakor ne konstitucijonalno
bolezen. Da živi v vseh jugoslo
vanskih plemenih čuvstvo edia
stva in volja za skupno življe
nje, dokazuje ravnanje ljudstva
v sedanji strašni krizi, hujši in
nevarnejši od turških navalov,
v kateri ne morejo jugoslovan
ski kvizlingi najti dovolj pri
stašev, da bi se vzdržali v se
dlu, če jih ne bi ščitilo več kot
trideset osiščnih divizij.
Novice z domače
fronte
Tisti, ki mi je vzel moj
"pocket-book" zadnjo soboto ob
2. uri zjutraj iz žepa v gostilni
na 6702 St. Clair
Ave., naj mi
pri­
nese nazaj vse
tiste naslove od
deklet, tistih 15
dolarjev pa naj
da za pomoč Ju
goslaviji. Saj to*
le ni lepo od nje
ga, posebno če
se bo zvedelo, da
je bil naš rojak,
želim dobiti na
zaj tudi karto
od S. N. D. in
registracijsko
karto.
Takole mašino
so sedaj nasta
vili v neko go
stilno, da daje
samo en pinac
za en cent Naj
jo vrag vžaine, pravim.
Tole mi je povedal Mr. F^ank
Česnik, ki je predsednik, nam
reč, da naj jaz povem, ker meni
bolj verjamejo, da so tudi žen
ske povabljene na veselico, ki jo
podr. št. 5 moške zveze pyiredj.
v soboto večer.
No ja, če je tako, se bomo pa
ženili.
Joe Pograjc.
S. Jovanović brzojavi
Roosevel+u k obletni
ci Pearl Harborja
Predsednik jugoslovanske vla
de, Slobodan Jovanović, je tele
grafiral Franklinu Rooseveltu,
predsedniku Zedinjenih držav
naslednje:
"Obletnico dneva zahrbtnega
zločina, ko je Japonska, ne da
bi pretrgala tekoča pogajanja,
napadla vlado in narod Zedi
njenih držav, je želja Jugosla
vije, da vam in narodu Zedinje
nih držav pošlje svoje pozdra
ve. Tudi mi imamo obletnico
dneva zahrbtnosti 6. april,
1941 ko so nemška letala
brez vojne napovedi planila J*a
nebranjeno mesto Beograd.
"I^akor jugoslovanski narod
tako ve tudi narod Zedinjenih
držav, da se smrti rešijo le oni,
ki se je ne boje. Kadar bodo
nekoč mogočne armade zedinje
nih narodov najpreprostejšim
ljudem in najmanjšim narodom
zagotovile povsod po svetu bolj
še življenje in bolj varno svobo
do, v svetu, ki bo takrat ure
jen, pazljiv ih demokratičen,
bomo vedeli vsi, da noBeden od
naših padlih ni zastonj umrl,
"V imenu jugoslovanske vla
fle- in vojakov Draže Mihajlovi
ca, kakor tudi vseh Jugoslova
nov, ki se bore proti skupnemu
sovražniku, Vam pošiljam g.
predsednik, poslanico najbolj
ših želja in zaupanja v Veliko
zmago in velik mir."

E N A K O A V N O S
Owned and Published by
TWt AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
.6231 ST. CLAIR AVENUE- HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES (CENE
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico:
(Po pošti v Clevelandu, Kanadi in
For One Year (Za celo leto)
Por Half Year (Za pol leta)
Por 3 Months (Za 3 mesece)
For Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inocemske države):
Po*. One Year (Za celo leto)
Por Half Year (Za pol leta)
tsy Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town:
(Po raznaialcu v Cleveland In po pošti uvea mesta):
Por One Year (Z» celo leto) $6.50
Por Half Year (Za pol leta)
3.50
Por 3 Months (Za 3 mesece) ,v- 2.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland,
Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
,...$7.50
4.00
2.25
E N A K O A V N O S
Društvo Friendship Grove
it, 125 W.
Mr. in Mrs. John Prelc.
CHRISTMAS SEALS
Proteći Your Horn
from T*b§m&*fs

xml | txt