Enakopravnost. [volume] (Cleveland, O.[Ohio]) 1918-1957, December 18, 1942, Image 2

Search America's historic newspaper pages from 1777-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Enakopravnost. [volume] (Cleveland, O.[Ohio]) 1918-1957, December 18, 1942, Image 2',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83035527/1942-12-18/ed-1/seq-2.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83035527/1942-12-18/ed-1/seq-2.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83035527/1942-12-18/ed-1/seq-2/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83035527/1942-12-18/ed-1/seq-2/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Enakopravnost. [volume], December 18, 1942, Image 2
About Enakopravnost. [volume] (Cleveland, O.[Ohio]) 1918-1957

Image provided by: Ohio History Connection, Columbus, OH

Image: of 4.

Page

All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (6.1 MB)

Enakopravnost. [volume] (Cleveland, O.[Ohio]), 18 Dec. 1942. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83035527/1942-12-18/ed-1/seq-2/>

Newspaper Page Text

"ta,
-'.
gf^- STRAN
i
i
a
|1
I
Se-*
v $•
^f
I
M'i
$ i i i
postanete sami
•i -i
&žfc^Wi
y«if
bila pač na oblasti,
i ti
104
AGONIJA JUGOSLAVIJE
ii.
Kmetu je kaj lahko razumeti argumentiranje ko
munistov. "Že leta in leta vam brez vašega privoljenja
vladajo zasebni interesi," pripovedujejo kmetu komu
nisti. "Na vrhuncu teh interesov stoji kralj, kateremu
plačujete iz svojega žepa plačo, ki znaša en milijon in
en četrt zlatih dolarjev na leto. Kralja je podpirala IAnkan
militaristična klika 200 generalov, ki so kontrolirali ar
mado in katerih večina ni še nikoli povohala smodnika.
Ali ni jasno, da je ta razred odgovoren za vašo ekonom
sko mizerijo, za razsulo armade in za kvizlinške režime
v Zagrebu in Beogradu? Priviligiranci se ne brigajo za
patriotizem. Njih skrbi samo njihovo bogastvo, ki je
edini vir oblasti in prestiža."
Treba je priznati, da ti argumenti niso prazno klasje
ter se jih ne more kar mimogrede zanikati. Kmet vitli
lahko sam na svoje-oči, da podpirajo kvizlinga Paveliča
v Zagrebu in kvizlinga Nedića v Beogradu ljudje, ki
imajo denar in da je grabljenje denarja poglavitni motiv
njunih pristašev. Naš kmet dalje tudi ve, da reprezen
tirajo Jugoslavijo v inozemstvu oni isti možje, ki so bili
zvesti hlapci vseh diktatorskih režimov, vključno pro
osiščnega režima princa Pavla in Milana Stojadinoviča
u
rusko ljudstvo—ruski kmet—uničilo razred gospodarjev P°vsod
?er postavilo može iz ljudstva na čelo državi. Ali ni
Rusija edina dežela, ki je ustavila Hitlerja?"
Ob teh besedah dvigne jugoslovanski kmet ponosno
svojo glavo ter vzklikne: "Živela Rusija!"
"Mi vam nočemo vzeti vaše zemlje," nadaljujejo I
komunisti. "Mi vas hočemo samo osvoboditi izkorišča-'Pa
doživeli ponižanja od strani vladajočega razreda. Mnogi!
so bil pognani v vrste komunistov po brutalni diktatorski!
99
x^iaiJa
ln
V vladi sami vidi naš kmet, kako stari reprezentantje! jai^stv° priti samo od strani Zedinjenih držav. Toda, če
privilegije^ obkrožajo mladega kralja, ki—neglede kako
velika je njegova dobra volja—ne more inteligentno iz
vajati prerogativov krone.
"Ali ne vidite," pravijo komunisti kmetom, "kako
so ves čas škandaloznega Stojadinovičevega režima uspe
vali na vaš račun interesi bogatinov, katerim ni nič za
patriotizem? Ali je samo eden njih dvignil v protestu
svoj glas? Ali je kdo izmed njih protestiral proti Stoja
dinovičevemu barantanju z Mussolinijem za razkosanje
Jugoslavije? Nikar se ne varajte! Oni so dobro vedeli,
kaj se dogaja! Mr. otic v Washingtonu je bil dobro Ali nima Cleveland najboljšega
poučen o vsem tem. Jugoslovanski poslanik v Londonu predstavnika Jugoslavije v ose
se je aktualno pogajal z morilci kralja Aleksandra v bi častnega konsula dr. J„ W.
Italiji. Vi pa še do današnjega dne plačujete te ljudi.
Bogatini še danes kupčujejo s Hitlerjem ter delajo pri Udeležil sem se Kongresa kot
i u i it
tem denar In ko bo vojna končana, bodo se nadalje
bogateli, ako jim boste vi to dovolili, dočim boste vi se
Mallyja?
n
nadalje hodili v cunjah okrog. Zdaj pa poglejte v Sov-1 cen poziv na Slovenski kongres,
jetsko zvezo! Prvikrat v zgodovini je zdaj Rusija do- sem vneto agitiral zanj med pri
kazala, da so Slovani upravičeni do spoštovanja in 1 ju-! jatelji in znanci pismeno in ust
bezni sveta! Kako se je moglo to zgoditi? Zato, ker jejmeno
\alcev, ki vam ze stoletja pijejo kn. M. ho. .«, da!
svoji
gospodarji
v SVOJI
In komunizma ne pridigujejo našim kmetom tuji preganjanja so prinesli s seboj
agenii Tietje internacionale, temveč njihovi lastni otro-!tudi
ci: učitelji in duhovniki, profesorji in odvetniki, ki so Iroller" Je
politiki, ki je ožigosala za pievratni komunizem vsako kongresa strašno mučno, nesmi
izražanje liberalnih smernic, kateio je kaznovala s sred- selno in zlasti čas ubijajoče či-
njeveškimi metodami mučenja. tanje imen ogromne delegacije.
Socialna struktura Jugoslavije bila silno neurav-jProtesti
novešena. Na dnu je bila masa kmetov, na vrhu pa kralie- 'zal?sli',Lepa
u i i
_a razied bogatinov, v sredi med njima pa je bjljimena
Gd
na
WMttUffrfiiaMlinWi
•MV: fat**+»* .m
sestankih in banketih,
ob vsaki
Priliki-
Ni bilo lahko popularizirati
tako nerodno sklican Kongres
saj so gospoda sklicatelji poza
bili omeniti slovensko duhov
ščino brez katere ne bi bil po-
p°len
niti
Pretekli
niti
*, **r
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI
mladina razgledovati po pomoči, katere pa ni našla ne v
Veliki Britaniji, ne v Franciji, ne v Zedinjenih državah.
Od Nemčije in Italije pa te pomoči ni hotela.
Zapuščena po svojih naravnih zaveznikih so. se
liberalne sile Jugoslavije pričele ozirati v Rusijo, ne
izprosno sovražnico natizma in fašizma. Meseca januarja
1938, kmalu po svojem povratku iz Rusije, sem imel kon
ferenco z večjo skupino jugoslovanskih intelektualcev v
Beogradu. Bil sem v Rusiji, ko je bila na višku čistka
leta 1937. Dejal sem svojim prijateljem, da je dal—po
mojem mnenju—Stalin pobiti svoje nasprotnike zato, ker
so kritizirali njegovo politiko. Toda moje storije o ruskih
homatijah niso naredila nobenega vtisa na moje jugo
slovanske prijatelje. Oni so mi zagotavljali, da je jugo
slovanska armada najbolj nezmožna in najbolj koruptna
organizacija na svetu. Kar pa se tiče revščine, so rekli',
naj samo pogledam v Makedonijo, Črno goro, Hercego
vino, Dalmacijo, Liko in Krbavo. Njihovo zaupanje v
Rusijo je bilo stvar vere, ne razlogov. Oni so se zgražali
nad nacijsko-sovjetskim sporazumom, ki je dovedel do
napada na Poljsko. Toda vse to je bilo pozabljeno in
opravičeno z razlogi vojaških potreb. Jaz sem prepričan,
da žive intelektualni voditelji Jugoslavije samo še dnevu,
ko bodo prikorakale ruske čete preko meje v njihovo
domovino. Oni so namreč prepričani, da se bodočnosti
Jugoslavije ne sme zaupati individualcem, ki obkrožajo
kralja v Londonu, ki ga reprezentirajo v Washingtonu,
drueod'
ln kl bl 36
P°
sv0Jem
zamejstva zopet sončili v njegovi milosti.
Kaj naj naš kmet odgovori na te porazne argumente
proti restoraciji kralja in njegove vlade? Jaz ne vem.
Jaz sem Srb. Kot deček in pozneje kot mlad mož sem
oboževal kraljevega starega očeta (Petra I.) 4n Kara
gjorgjevičevo dinastijo. Jaz nisem v principu nasproten
monarhistični obliki vlade. Jaz ne verujem v nasilstvo
niti od strani kralja niti od strani komunizma. Jaz samo
iskreno verujem v principe Atlantske poslanice ter sem
prepričan, da bi se dalo zgraditi novo Jugoslavijo na bazi
"štirih svobod." Vse, kar bi bilo potrebno, je, da se zago
tovi ljudstvu, da bo po vojni svobodno pred vsakršnim
pritiskom—svobodno, da si izvoli ono obliko vlade, ki jo
samo želi.
Kdo more zagotoviti ljudstvu Jugoslavije, da bo po
tej vojni svobodno? Jaz sem prepričan, da more tako
želi Amerika pomagati, mora pričeti delom takoj.
V. T.
UREDNIKOVA POŠTA
Kdo je povabil ambasadorja Fo+ića na
Slovenski kongres?
aš njega povabili?
Zakaj s0
delegat Primorske Akcne (A-
„?ako. jugosiovanSko združe-
me
je)
dneva, ko je bil priob-
prihod
kfko
se
državi." ,pina. Kompleks namišljenega
**im
iih
na sam
debato in ubil
od
srednji razied ali inteligenca, ki si je mogla dobiti kruha ka, Povža, Trošta, Zalarja pafnistra F. Snoja, člana jugoslo
ln zaslužka samo v službi države. Država je kontrolirala tja do prav zadnjega žužama-! vanske vlade, (Slovenca), ki je
šole, cerkve, bolnišnice, pravosodje in železnice to se Iža- Kot, da smo hollywoodske kot član vlade popolnoma kom
pravi: vse to je kontrolirala tista politična skupina, ki je
leP°tice
Bem
pr^7seh
i• i f. 521-tih delegatih. Mesto debate
nam nak^nilo predsedništv0
proti
Vitanju
e
imen
d^a
Mladi možje ženske Jugoslavije so spoznali, da
jih je diktatura* obsodila v intelektualno ječo in da
p^ri«ni vsak poizkus pobega iz te ječe ne samo obsodbo
V Žapor, temveč tudi v mučilnico. In tako se je pričela 'la zelo primemo delegatinja ga, biti g. svetnika dr. V. Rybarfa, odstranijo^ žačasno iz dvorane
Slikanje delegacije je okrca-
Povratku
Glede referatov (Adamič,
Kristan, Cainkar) in izvoljene
ga Slovenskega narodnega sve
ta (skupaj okrog 80 imen) naj
omenim danes le toliko, dk bi
bil kongres pridobil kvalitativno
in še v mnogih drugih obzirih,
ako bi se bil vršil vsaj dva me
seca kasneje. Izbrisali bi iz
dnevnega reda ^stvari, za katere
ne bi smelo biti toleriranja na
takem zborovanju.
ne
prehiti kako druga narodm! sku.
kongres. "Steam
P°gazil
Čas bi bil dodal in prinesel
pred zbornico mnogo prevažne
ga, kar so sklicatelji ali name
noma in v škodo kongresu za
vrgli, ali pa radi nepoučen osti
prezrli.
Med najbctfj nepotrebne toč
ke dnevnega reda kongresa šte-
niso jem nedeljski (6. decembra)
"ravka pozdrav jugoslovanskega amba-
Adamiča preko Bob-j Sklicatelji so povabili g. mi-
in lepotci .... Prvih! petenten, da prinaša pozdrave
še nekako pogledal,
6-j
•še ^-3»
vlade vsem onim, ki čutijo, da
štalih 500 (med njimi sebe sa-|bodo brumnejše zborovali bašivzočega delegata, d^ mirno in
mega) sem priporoči vragu v, radi njegovega- glasne^ po-1 spoštljivo sprejme posluša g.
varstvo.
(Slovenca), ki bi bil predstav
ljal g. ambasadorja in vlado
kompetentno, dostojno flt to
plo. -r
V New Yorku živi iskren pri
jatelj Slovencev, g. Minister dr.
S. Kosanovič, (Srb-Jugoslovan),
zelo vešč prelepe sdbščine tu
di kompetenten predstavnik
vlade.
In last^but not least tu
v osrčju ameriške Slovenije ži
vi med svojim narodom inteli
genten, požrtvovalen, patrioti
čen, tudi med Amerikanci silno
delaven Slovenec, kompetenten
predstavnik jugoslovanske vla
de, naš častni konzul dr. J. W.
Mally. Kaj pa z njim?
Ali so ga sklicatelji kongre
sa prezrli zato, ker plačuje
stroške konzulata iz lastnega
žepa? Ker ne prejema plače
Ker ga imajo 'na piki" naša
bratska gospoda v Washingto
nu, New Yorku in Londonu?
Kako lepo, kratko in jedrnato
je pozdravil konzul dr. Mally
Slovenski kongres! Ni bik/vzro
ka iskati boljšega pozdravite
lja. Zlasti ne v osebi g. amba
sadorja iz Washingtona! In se
daj vprašam sklicatelje kongre
sa:
1. Ali citate slovenske časo
pise?
2. Ali je priporočljivo vabiti
na kongres osebo, o kateri so
pisali še skoraj vsi slovenski ča
sopisi, da je velikosrbska, škod
ljiva pravilno usmerjeni demo
kratični Jugoslaviji (kadar jo
dobimo)
12
Ana Krasna iz New Yorka. (U
pam, da bo to v zapisniku).
Dolgi pozdravni govori, cinca
nje predsedništva, gostobesed
nost referatov in rezolucij pa
netočnost delegacije so naprav
ljali vtis poslovanja običajne
konvencije naših Jednost, kjer
se ob dobri dnevnici rojaki kre
pijo za prihodnja štiri leta. Ali
na Kongresu smo bili po večini
nehonoriranci. Zato smo več
krat pogledali na uro.
1
3. Ali ne veste, da štejejo Hr
vati g. ambasadorji med grobo
kope Jugoslavije?
4. Ali ne čitate v cirilici ena
ke obsodbe?
Vem, da vam ni znano, kaj je
rekel g. minister Misa Trifuno
vič (član jugoslovanske vlade)
o moralnih, patrijotskih in in
telektualnih kvalifikacijah vlad
nih zastopnikov v Ameriki.
Bilo je na lanski prireditvi,
"Obletnici zjedinjenja", 6. de
cembra 1941, v Arlington-Hali,
New York.
G. minister Trifunović je lep,
visok, belolas gospodin. Dvora
na je bila prepolna (1,500
2,000 ljudi). Med občinstvom
navdušenje, nemir, razburjenje.
Vest o Eearl Harborju j§ že kro
žila nad nami. G. Trifunović je
bil ragret. Dobro je govoril.
Njegov zaključni stavek je gr
mel po dvorani:
"Do sedaj Vam je pošiljala
beograjska vlada zgolj najslab
še predstavnike, ljudi nesposob
ne v službi, nevredne dostojan
stva, da, v mnogih slučajih ce
lo nepoštene tipe beograjske
družbe. Nocoj vam obljubljam,
da bodoča poštena, demokratič
na federativna Jugoslavija ne
bo več tako kriminalno površna
pri izbiranju svojih predstavni
kov."
Današnji ambasador (tedanji
minister) dr. K. Fotič ni bil iz
vzet v gornji obsodbi Srba, mi
nistra g. M. Trifunovića iz Lon
dona.
Predsednik kongresa g. V.
Cainkar je čutil in poznal razpo
loženje med delegati potem, ko
je bilo ugotovljeno, da je g. am
basador že v Clevelandu in da,
pride pozdravit kongres. Cleve
landčani in Ohajčani so se izra
žali odkrito, da je obisk g. am
basadorja nepotreben, izzivljiv
in morda celo nevaren. Prepre
čit vstop v zbornico že pohab
ljenemu in došlemu ambasador
ju je bilo nemogoče, niti ni mi
slil na to najbolj razborit pro?
testant v chrorant
Modro, dostojno ic možato bi
pa bilo, da je predsedništvo
kongresa opozorilo zbornico:
1. da je dolžnost vsakega na-
zdrava. ambasadorja,
Sklicatelji bi bili smeli pova- 2. da ne bo zamere, ako se
S
i
v 1 •.
'iak
»'»Umm. ivi«.1»n*#ni
*-»CTj»i»»'
w-w .»»ivo- «f mrtv imi •tir»i|niw'mi»*wfiMt'''i«»'wm^
vsi tisti, katerim njihovo* pre
pričanje, osebna mržnja ali
drugi vzroki v zvezi z g. amba
sadorjem in njegovim obiskom!
narekujejo tak korak
3. da stoji predsedništvo na
stališču, da ob tej prekasni uri
ni govora o korektnosti povabi
la, poslanega g. ambasadorju,
temveč le imperativna obvez
nost, tičoča se slovenskega kon
gresa, namreč:
da sprejme v svojem domili v
zbornici, povabljenega gosta s
spoštovanjem, ga posluša do
stojno, in se vzdržuje tudi naj
manjšega izraza žaljive kritike
vse do tedaj, ko gost odide,
4. da je pripravljeno predsed
ništvo po odhodu g. ambasador
ja izpiti medicino, kakršno mu
zbornica natoči.
Prepričan sem, da bi zbor
nica uvidella težaven položaj
predsedništva kongresa in bi
mu pomagala iz zagate. Pa ne
bi bilo nikakih incidentov.
P. S. Čujemo, da dolžijo za
modrost vabila, poslanega g.
ambasadorju našega dobre
ga Zvonko Novaka.
Rude Trošt.
"Škrjančki"
Euclid, Ohio. Ptice odle
tavajo v gorkeje kraje, ker zi
ma je že tukaj in vsak se tišči
doma. Naši Škrjančki priprav
ljajo za božičnico, kakor vsako
leto, zelo lep program. Vršil se
bo dne 20. decembra in pričel se
bo ob 5. uri popoldne. Program
bo za to priliko zelo raznovr
sten. škrjančki nam bodo zapeli
nekaj prav mičnih pesmic, dru
gi bodo igrali na kitare in har
monike in še sam ne vem kaj
vse obetajo.
Tudi Miklavž ^e bo oglasil in
obdaril pridne otroke. Ce kateri
hoče obdariti prijatelja, to tudi
lahko stori potom Miklavža na
priredbi.
Po programu bo ples, za ka
terega bo igral Peconov orke
ster. Za okrepčila bo preskrbel
odbor.
Cenjeno občinstvo iz naše o
kolice in bližnjih naselbin pri
jazno vabimo na božičnico Škr
jančkov, ki se vrši v nedeljo,
dne 20. decembra, ob 5. uri po
poldne v Slovenskem društve
nem domu na Recher Ave.
Louis Godec, predsednik.
Podružnica št. 5 S.M.Z.
Cleveland, .Ohio, Člani po
družnice so vabljeni na glavno
letno sejo, katera se bo vršila
v soboto, dne 19. decembra, v
navadnih prostorih.
Pozivam vse tiste, ki dolgu
jete na zaostalem asesmentu,
da istega poravnate, da se u
redijo račune. Na tej seji se bo
tudi volil odbor za prihodnje le
to.
Tajnik.
Društvo^ "Zavedni" sosedje"
Euclid, Ohio. Naznanjam
članstvu našega društva "Za
vedni sosedje" št. 158 S. N. P.
J., da se vrs. nasa letna seja
dne 19. decembra NE 25. dec,
Prične se ob pol osmih ^vecer v
Slovenskem društvenem^ domu
na Recher Ave.
Prosim vse člane in članice, da
se gotovo udeležite, ker mora
mo razmotrivati dosti važnega
in izvoliti odbor za leto^ 1943.
Po seji se vrši prosta zabava.
John Ivanči$, tajnik.
Letna seja
'Cleveland, Ohio. NOCOJ,
18. decembra se vrši letna seja
društva Vipavski raj, št. 312,
SNPJ v navadnih prostorih.
Pričetek ob 7. uri.
Članstvo se vabi, da se pol
noštevilno udeleži. Na dnevnem
redu je volitev odbornikov za
leto 1943 in več važnih zadev.
Po seji bo domača zabava.
bratskim pozdravom
John Strancar, tajnik.
18. decembra, 194&
ŠKRAT
No, pa bo še nakšen rekel, da.
nimamo tukajle poštene uzmo
viče. Na drugem vogalu pri
Včeraj je prišel na urlaub
saržent Jim Petrovič in sicer za
3 dni. Nahaja se pri Co A 401
Glider Inf., 101st Air Borne Di
vision, Fort Bragg, N. C. Na
obleki ima 3 šterne, piščalko in
ameriškega orla. Pravi, da gre
sedaj na Japonce. Sreča, dobra,
pravim.
'j
:.
Si
'i
Tele vrstice porabim za to, da
rečem čitateljem te kolone: Ve
sele božične praznike, pa srečno
novo leto 1943. Kupite bonde!
NOVI ODBORNIKI
Slovensko podporno društvo
Kranj je izvolilo za leto 1943
.sledeči odbor: Predsednik Math
Kcrn podpredsednik John
bu) tajnik Prank gtef
Varian Ave., zapisnikar Stanley
Kalan, blagajnik Frank Fende,
nadzorniki: Joseph Drobnich,
John Kern in Joseph Kne,
zdravniki: dr. Frank J. Kern,
dr. Carl W. Rotter, bolniški nad
zorniki: John Čebul, ^rank
Fende, Frances Pernach. Seje
se vršijo vsako drugo sredo v
mesecu ob pol osmih zvečep v
Slovenskem narodnem
soba št, 4 staro poslopje.
Amur]
•j#
•. 4
Arctic se je na
šlo, so rekli, moj
"pocket-book."
Vse pošteno sem
dobil nazaj, ti
stih 15 dolarjev
je dal pa za Ju
goslavijo, kakor
sem naročil.
Menda ja!
Seda jl*:se
ljudje nič dru
gega ne menijo
kot samo: kaj
hočeš za Kriz
mus. Saj veste,
kaj je dobro..
Jaz ne bom nič
zbiral, posebno
ne, če mi pripe
lje kaj kakšen
farmer. Kaj pa
pravite vi?
Joe Pograjc.
ODBOR "KRASA"
Odborniki društva Kras št. 8
SDZ za prihodnje leto so: Pred
sednik Louis Jerkič, 1. podpred
sednik Joško Jerkič, 2. pod»
predsednik Anton Stefančič, taj
nica Jennie Koželj, 687 E. 156
St., blagajničarka Jennie Kapelj,
zapisnikar Joško Penko, nadzor
ni odbor: Michael Lah, Frank
Znidarsic in Mary Kobal. Društ
veni zdravniki so: dr. Skur, dr
Perme, dr. Rottar in dr. Opa
skar. Zastopnika za Slov. po
možno akcijo sta Michael Lah
in Jennie Kapelj. Društvene se
je se vrše vsak drugi petek v
mesecu ob 7:30 uri zvečer v Slo
venskem domu na Holmes Ave.
1
K \n\n E N A K O A V N O S
Owned and Published by
THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
tSy Carrier in Cleveland and by Mall Out of Town
(?o razna&atcu v Cleveland In po polti izven mesta)
Por One Year (Za celo leto) -r „...16.80
For Half Year (Za pol leta) J. 3.50
Por 3 Months Za 3 mesece)
2.00
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico:
(Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
Por One Year (Za celo leto)
Por Half Year (Za pol leta)
Por 3 Months (Za 3 mesece)
Por Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
Pov' One Year (Za celo leto) $8.00
Por Half Year (Za pol leta)
4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland,
Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
$7.50
4.00
2.25
i i i- i i i u i o K o i s e a i a
E N A K O E A K N O
n e a n a a o a s o v e n s k a s a o a K o i a
SHOOT STRAIGHT
With Our Boys
WY WAR SONOS

Enakopravnost. [volume], December 18, 1942, Image 2
About Enakopravnost. [volume] (Cleveland, O.[Ohio]) 1918-1957

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Enakopravnost. [volume], December 18, 1942, Image 2 About Enakopravnost. [volume] (Cleveland, O.[Ohio]) 1918-1957

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Enakopravnost. [volume], December 18, 1942, Image 2
About Enakopravnost. [volume] (Cleveland, O.[Ohio]) 1918-1957