Enakopravnost. [volume], December 18, 1942, Image 4

About Enakopravnost. [volume] (Cleveland, O.[Ohio]) 1918-1957

Image provided by: Ohio History Connection, Columbus, OH

                
ft
BTRAN4.
i
fKT
LOJ/£ KRAIGHER
MLADA
LJUBEZEN
Helena ga ni varala. V začet- je bila z možem, postrežljivej
ku je celo upala, da se mož ne- ša, potrpežljivejša, ko da se
nadoma izpreobrne in opusti
od urnost svoje nravi. Pričako
vala je, da ji pade k nogam,
skesan in spokorjen, premagan
in ugnan, do smrti žejen lju
bezni njene, dobrote njene in
zakonskega miru. A čim več
krat je premišljala o možnosti
take sprave, tem bolj se je pre
pričevala, da bi ji bila zoprna,
da je ne mara in da bi se celo
zgrozila pred to rešitvijo. Ne.
ne, le dalje v vrvež, le vedno
bolj divje v vrtinec, da pride
do poloma in razgona in do po
tega iz neznosnega ujetništva.
O, kako malo je mož na sve
tu! Kako težko je najti njega,
ki bi videl v žensko dušo in
bi jo razumel in bi se je po
lastil in bi si jo zavojeval
za vse življenje s krepostjo in
plemenitostjo in nesebičnostjo
Tudi on je ni bil varal. Da
nes si Helena očita, da je bila
vse-nesreče njunega zakona sa
ma kriva, če se je bila odločila,
da ga vzame, bi ji ne bilo smelo
zmanjkati ljubezni in požrtvo
valnosti. On je bil kot nebog
ljen otrok, potreben pestunje,
potreben prigovarjanja in ne
govanja, srčkanja in milova
nja. Morda mu je bila vsa ner
voznost, vsa srborita sitnost sa
mo krinka za to potrebo. Sram
ga je bilo svoje nebogljenosti,
sram nazadnje tega srama sa
mega. Zato se je moral skrivati
za narejeno kretnjo.
Usoda pa je tirala svojo ne
izprosno pot navzdol.
Henrika ni bilo gnalo v greh.
V ženski družbi je bil trezen in
suhoparen kakor malokdo. Ni
ti pil ni mnogo časi po cele
tedne ni pokusi 1 vina. V nočeh
pa, ko je čakal v mestu na He
leno, ki se je zabavala na ple
su, je zabredel tuintam neho
toma v popivanje in pohajko
vanje z najbolj slaboglasno
družbo. Tudi v žensko družbo je
ko se je zgodilo po zlobni ironi
ji porogljive usode ni vedel
ne kako ne kdaj da je zapa
del strašni kugi razvratnega
vlačugarstva
Henrikov moralni maček po
tisti usodni noči je bil tako ne
znosen, da se je žena sprla z
možem že na povratku iz Ljub
ljane. In to je bila njlna sreča.
Imela je navado, da je ob takih
prilikah po cele tedne držala
šobo. Ker ga že davno ni več
ljubila in ne poželela, je bila
zadovoljna, da se je na ta na
čin vsaj začasno izognila nje
govim ljubeznivostim. Ko ji
je Henrik naenkrat ves skesan
priznal svoj padec in je s sol
zami razodel posledice njego
ve, je bila za trenotek popol
noma omamljena in kot udar
ov jena presenečenja Po-
fvpravodso
tem pa ji je bilo zdajci jasno,
lak sne posledice, ki jih je
prisiljena izvajati iz mo
ževe jiesreče zase.
Ođ tistega trenutka je bil
njun zakon ločen.
A čudno: Helena je bila
v«* U ruga. Prijaznejfea| "Očeta, mama 2,"
je izmuznila izpod skrivnost
nega zakletja. Mirna je posta
la, nestrpnost ji je izginila,
razsipnost jo je minila, celo ve
selje do zabav in plesov ji je
ponehalo. človek je zagone
ten stroj. Zakaj vse te premem
be pri Heleni? Zdaj je bila
rešena zavesti, da mora ljubiti
neljubljenega mo,:a. Zdaj je bi
la varna pred njegovimi pribli
ževanji, ker se je zazibala v
prepričanje, da nima niti več
pravice, zahtevati od nje lju
bezni. Ali je bila torej vsa nje
na prejšnja duševna razdrapa
nost, vsa našopirjena sovraž
nost zoper njega in vse hlasta
nje za površnimi užitki družab
nega življenja, ali so bili vse
to znaki njenega notranjega
strahu pred moževimi dotiklja
ji? Ali jo je morda pomirila
ljubezni žejne, ljubezen vzbu- zavest, da bi bil že konec tu
jajoče moške duše! ... Ni ga I kaj, ko bi ga hotela izzvati? Ali
se pa je narobe le prestrašila
bližine razporoke?
čez nekaj let je prišlo Hen
rikovo premeščen je v Ljublja
no. življenje je potekalo še do
sti zmerno in solidno. Helena se
je bavila največ z otrokom:
njeno razmerje do moža se ni
izpremenilo. Nerodno je po
stalo zanjo, ko se je Henriku
polagoma vtihotapila zavest, da
je ozdravel in se mu je vrnilo
toliko poguma, da se je mogel
zopet odkritejše ozreti v njveno
lice. Ona pa je ostala trdna in
je spala za zaklenjenimi vrati
bilo za Heleno Niti takega,
da bi mu žrtvovala le trenotek
ljubkovanja
Saj ga ni bila niti vredna ta
krat! če se spominja danes:
Ni bila prelomila zakona a
to je bilo hujše nego nezvesto
ba Peklenska nezvestoba
duše duši Plitkost in praz
nota Maščevalnost in so
vražnost ... Za brezobzirnost
dvojna brezobzirnost, za suro
vost dvakratna surovost
Hujše usode bi bila zaslužila
nego je zadela njega!
Potem je prišel oni drugi
pravi! Uf#
Helena je vzživela v skriti
sreči, v razkošju greha. Strast
ji je zaplala po telesu in joj|||
prevzela z vsemi čustvi in vse
mi žilicami njenimi. V ukrade
nih trenotkih in prisleparjenih
nočeh ga je ljubila. Laž in ne
vzestoba, zvijača in prevara in
izdajstvo. vse je služilo lju
bežni, živela je prešuštvu a
pri srcu ji je bilo sladko, v du-:%
ši mirno kot bi ne živela v
grehu, marveč čistosti in čed
nosti
Trpelo je še dosti dolgo.
Končno je mož izvedel nekaj...
Prizori in nastopi, besnenje in
divjanje Nakup te hiše v
predmestju in preselitev
Mir pred nevihto Katastro
fa ..
Tomo sedi upognjen, s
komolci na kolenih, glavo v ro
kah. Toplo mu je pri duši, slad-j
zašel,, v družbo nočnih ptičič ko razumevanje, usmiljeno so- |%|f
najdvomljivejše kakovosti. Ta- čustvovanje mu razganja pr
si v grlu mu igra, ko bi ga
žgačkalo v srečen jok.
Mati mu sedi nasproti, raz
prti roki raztegnjeni po našlo-
njalu na obe strani, lica bleda,
oči uprte v strop, svetlikajoče'
se v polmraku senčne lope. To
ni kretnja grešnice in ne spo
kornice, to je dostojanstvenost
zaupljive vernice, pričakujoče
brez strahu in mirne duše pra-1
V JI
." V JF, V *-. -. -V V1 -L' V ••». ».• .-• .Y I-, "V. ••,.). ,., "^.. •. .'-
']*&
•"stjnfr'jHi'ftiii
//j
'Pazi nase, Tomo! Fant moj
varuj se! Ne zahtevam zdrž
nosti od tebe, a vsaj -previden
bodi! Veruj mi, da bi bilo
polovico manj nesreč na svetu,
ko bi zahtevali ljudje še od
mladeničev čistosti kot zahte
vajo devištva od deklet. A kaj
bi govorila: saj je težko za
žensko, ki je omatana kot ju
nica v jarem, kdo bi obrzdal
prostega moža? —'Poznam te,
Tomo ti se ne daš obrzdath
Pravijo, da si podobšn meni
po licu in po nravi win jaz
vem, kako težavno je krotiti
konjička v sebi, ki hoče zrezge
tati in speketati po življenja
cesti za veseljem in uživanjam."
Toma gleda resno v tla. Oče
to ima v mislih: Bilo je men
da zadnje dni pred katastrof«.
Tomo je bil prišel iz šole in
zavil s stopnic na mostovž. V
istem hipu je bil pritaval oče
od hodnika sem. Dolg in slok,
s koščenim obrazom, oblečen v
nočno haljo, z nestalno drsajo
čimi koraki. Po navadi je imel
obrita lica in obrito zgornjo
ustnico, pogled nekoliko zbe
gan zdaj je imel obraz pora
stel s sivo-lisastim strniščem,
ki ga je delalo odurnega, oči pa
so mu buljile stekleno, z grozo
vzbujajočo srepo^tjo.
"Kje imaš izpričevalo? Ste
že končali šolsko leto?" je
vprašal precej prisiljeno,
"še ne, papa. V.soboto!"
Ko pa je prišel mimo sina, je
nenadoma zadržal korak, dvig
nil nogo in hotel brcniti a iz
gubil je ravnovesje, se napol
zavrtel in se ujel ob steni. So
vražno se je ozrrl na Tomo,
zamrmral besedo in odtaval v
svojo sobo
In ta beseda, ki je takrat ni
bil razumel in ki ni bil nikdar
več pozneje mislil nanjo, je
Tomu zdaj nenadoma odmeva
la v ušesih:
"Pankert!"
Po tolikih letih mu je šele v
tem trenotku prišla do zavesti
Tako ga je počasi ugnala na
skakovanje je opešalo, nazad-1 psovka, krivična njemu, še bolj
nje je popolnoma pojenjalo.
i!
is
vicne sodbe.
Tomo dvigne glavo:
"Hvala, mama! Zdaj te ra-j
z u e
v
Sil
IS
I
Helena ga pogleda mirno: I
"Nalašč sem ti povedal vse
to. Težilo mi je vest, da ti ni-i^tt
sem bila razodela že poprej, že
takrat, ko si bil šel na Dunaj,
Opozorjen bi bil na marsikaj,
kar ti lahko grozi v življenju, i
A hvala večnemu Bogu, da si i
vsaj zdrav ostal, da si ušel
ostudnostim bolezni!" |j^||
Zakrije si obraz z rokama —j
kot ob spominu na nekaj groz- ||j||
nega ...
"Ko bi bil ti vi£e!, Tomo!"
1
»4
Všt
PRI-
1
i
4
S 'ij
GV-"* -F'V.
iiv/
Tk'
t,' U il i i ff\
1
11
Nekaj se kuha za Japonce
Na sliki vidimo polkovnika MGrritta A. Edsona (sedečega pri
pisalni mizi), ki razlaga svojim častnikom na Guadalcanalu
krivična materi. Čustvo ljubez
ni in usmiljenja ga.prevzame
vsega »skloni se k materini ro
ki in jo poljubi..Rad bi ji kaj
toplega povedal a prsi so mu
vzburjene, da ne dobi glasu ,od
njih ...
"Nikar ne bodi žalosten, moj
dragi!" ga tolaži mati in mu
zarije prste v kodre. "Ti si še
mlad, premlad za žalost. Veruj
mi, Tomo: mlada ljubezen
sploh še nI ljubezen.-.Hrepene
nje ostane v tebi, vzbudi se ti
potreba in komaj čakaš pri
like, da jo utešiš. Ali si resnič
no domišljuješ, da si našel ta
ko slučajno in nenadoma
ljubezen? pravo in edino?
Saj je mogoče a pp navadi
samo izkoristiš priliko. Rast
linica še ni drevo: nagnjenje in
poželjenje še ni ljubezen. Zato
le mirno dušo, Tomo! Boljše je
prezgodnje razočaranje nego
bi bil prepozen obup. Skozi tr
nje in goščave, čez prepade in
močvirja se privineš do gradu,
ki te čaka \K njem kraljična.
Trnoljica je prava, Tomo. Ka
mor te pripelje gladka cesta,
tja nisi prav prišel obrni se
in išči iznova."
"Ti si modrijanka, mama!"
"V izkušnji je modrost, moj
«:I£V -•'jgftv gir,^ gv' i
boste dobili najbolj kompletno izbiro sliperjev in najnovejšo modo.
bolj idealno božično darilo za vsakega člana družine.
Mi smo tudi pripravili krasno zalogo obuvala za moške in ženske,
čas, da kupite, dokler še lahko izberete vsako mero.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO
LETO ŽELIMO NAŠIM ODJEMALCEM IN
,i PRIJATELJEM I
s
V
Oglasite se pri nas in-vprašajte z^snaš lep ko}edsu%
Mandel's ShoeStore
KJER STE ZAGO ENI, DA VAM BODO ČEVLJI IZVRSTNO
PRIST°JALl
VF
*". /f*
v •,». .'?•.. .•?••, ,.• -•.' .•• »v •'. •.••..••...-.•• -r• •••?:.••
v »f w
ljubi. Ko sem se možila, se mi
je zdelo, da ga ljubim, živa du
ša bi" mi ne bila mogla iztrgati
prepričanja, da je ljubezen, kar
je "bilo med menoj in tvojim
očetom. In vendar
je bila samo prilika,
ki si jo izkoristila," šepne
Tomo malo sramežljivo.
-"Res je. Nič se ne sramujem
tega priznanja samo koristiti
ti morem z njim."
-y
.. r«^4
1
*,
1
w
Ti so naj-
Zdaj je
••'•.•.•• ,-'A-- V .».-.'
Jaz ne verjamem, da se Mira
sploh kdaj poroči. Ne smeš
verjeti vsega stara mati te je
samq dražila."
Pa se obrne zopet k niemu in
ga pogleda napol lokavo np»
pol sočutno:
Le še vprašaj, Tomo!'
"Zakaj se sme ješ?" Zdaj
ci ga zalije rdečica, oči se mu
povesijo.
"Kaj bt ne smejala, 4o
mo?" Roko mu položi na
ramo. "Teba briga Mira?!"Ti
si hotel vprašati—za Vero!—
Jaz ne vem Drnovšek se lo
vi za njo. Ljudje ugibljejo, da
sta zaročena ... Zdaj pa ven
dar ne razument Tudi jaz
sem bila mislila. A če se spom
nim: ko sem jo zadnjič sre
čala Ali si jjor ti zapustil,
Tomo?"
"Jaz!" -j- skomizne Tomo
rezko. "Saj imaš nazadnje
prav, mama: človek pogra
I
I
Obadva umolkneta in se za
gledata v svetle koščke neba,
ki se blešče med temnim smreč
jem. Lopa je zgrajena iz lat,
da je odprt pogled na vse stra
ni. Tišina vlada okoli in okoli.
Iz hiše onkraj vrta ni glasu.
Posamezna mušica zabrenči
skoz senčnico. Na grmu zunaj
se strese vejica, ptiček sfrfota
v višino
Tomo se zgane:
"Mama, s kom je Mira
zaročena?"
Ona se obrne k njemu in ga
pogleda z gorkim nasmehlja
jem:
"Pravijo: z Andrejem Praz
nikom."
"S poročnikom? še vedno?"
"No vidiš, saj poznaš oba.
On je bil nekdaj tvoj sošolec,
že ves čas snubi in snubi
THE FRONTLINE*
"ii
a.*w. i »r.
9-
e
kupiti harmonike, zglasite se pri nas, ker imamo jih še
$ nekaj v zalogi, od $30. naprej. Ameriškega kromatičnega
$ izdelka, so kot" nove in jih dobite po polovični ceni. Imamo
I tudi mnogo drugih vrst.
Ustanovljeno 1908
ZAVAROVALNINO VSEH VRST VAM TOČNO
PRESKRBI
imamo v zalogi nad 300 različnih vzorcev.
ZA POPRAVILA NE RAčtJNAMO
Odprto ob večerih do 9. ure
Vprašajte za Jennie Hrovat
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO,
ZADOVOLJNO NOVO LETO
želim vsem čitateljem tega lista, z željo, da bi bili v
bližnji bodočnosti vsi vaši dragi, bivajoči v stari domo
vini, osvobojeni in zopet uživali prostost.
DR. J. V. ŽUPNIK
u.
19 decembra, 1942.
bi priliko, kjer mu je bližja.
To so same igrače.?
Nenadoma se zdrzne, otrese
njeno roko s svoje rame, vsta
ne sunkoma in odhiti po vrtu.
Z roko si češe ŠQP na glavi, po
gled mu je kot izgubljen, rjav
kasti lica so mu pobledela in
mu drhte ... V svojo sobo.teče.
In sam se ne zaveda, da je po
begnil brez pozdrava od mate-
v
Ona pa strmi za njim z veli
kimi sanjavimi očmi in zašepe
če v brižni slutnji:
"Morda vendar niao same
igrače, Tomo!J.U
H.
"Servus! Ti si, Dlteja? ilbg
te živi!"
Tomo leži na vrtu v travi s
knjigo pred seboj in se začu
deno ozira v prišleca, ki se mu
smeje z otro&kd dobrodušnimi
očmi.
(Dalje prihodnjič)
(£NAMERAVATE
Tu si lahko izberete kakor
šnekoli vrste zaves, katerih
1/ oowen Lewis
oyst
50NDS \n\n E N A K O A V N O S
Mandel's Shoe Store
6107 St. Clair Ave.
Poleg Qrdina Shoppe
I Hoedl's Music House-7412 St. Clair Ave.
Haffner Insurance Agency
6106 St. Clair Ave.
Parkwood Home Furnishings
7110 St. Clair Ave.
6131 St. Clair Ave.
ENdicott 0511
CATHERINE MAU
/N THE ARMY AND NAVAL HOSP
ITALS IN AMERICA AS WELL AS
OVERSEAS RED CROSS WORKERS
UKE CATHERINE NAU 00
MUCH TO SPEED THE RECOVERY
Of THE ILL AND WOUNOE&
RED CROSS HOSPITAL WORKER...
ACCOMPANYING A FIELD HOSPITAL i -m,
INTO THE BATAAN WILDERNESS, DID HEROIC DUTY IN TJfif
KEEPING UP MORALE OF THE BESIEGED AMERICAN AND M*
FIUPIHO TROOPS. THOUGH CONSTANTLY UNDER SHELLFIRE, SHE
ORGANIZED GROUP SINGING IN THE EMERGENCY MEDICA
SHELTER. ...SHI: ALSO DISTRIBUTED CIGARETTES TO TH'
WOUNDED AS LONG AS THE SUPPLY LASTED.