Enakopravnost. [volume], December 19, 1942, Image 2

About Enakopravnost. [volume] (Cleveland, O.[Ohio]) 1918-1957

Image provided by: Ohio History Connection, Columbus, OH

                
W'*W
STRAW 9.
it
Mr.
ENAKOPRAVNOST
pašniku med tropo ovac."
VSe
gem
104
Z NOVO VERO V NOVE CASE
Slovenski narodni kongres se je vršil v najusodnejših
časih naše narodne zgodovine. izjemo Židov in Poljakov
ni noben narod pretrpel toliko strahot kakor naš jugo
slovanski, ki ni imel enih, temveč sto Lidic. Noč je
zagrnila zemljo, pa vendar ne tako črna noč, da bi brat
brata ne spoznal... To je dokazal Slovenski narodni
kongres, ki ga je poklicalo v življenje skupno trpljenje
vseh slovenskih sinov in hčera, upoštevajočih lep srbski
pregovor: Brat mi mio, koje vere bio.
Ob čitanju dojmov, ki so jih doživeli naši slovenski
bratje na tem Kongresu, se obujajo v srcu topla občutja.
V "Newburških novicah," ki jih piše v "Ameriški Do
movini" Rt. Rev. Oman, župnik na župniji sv. Lovrenca
v Newburghu, čitamo na primer med drugim sledeče:
"Veste, končno bo pa še druga dobra posledica tega
kongresa. V Adamičevem odboru sva prišla skupaj z
g. Molekom, urednikom Prosvete. Še nikoli ga" nisem
videl popreje in on morda mene ne. Kaj si je on o meni
predstavljal poprej, ne vem. Kaj sem si jaz o njem, ne
bom pravil. Ko pa sva prišla skupaj in je on videl, da jaz
nimam parkljev, jaz pa sem takoj opazil, da on nima
rogov, sva se lepo pomenila skupaj. Seveda nisva govori
la o papežu.
"ObčudoVal tem na tem kongresu govorniško spret
nost g. Etbina Kristana. Tudi vsebina je bila res pomen
ljiva za narod. Ako bi bil Kristan postal duhovnik, mesto
socialist, bi bil danes najbolj sloveči misijonar v Ameriki.
In to bi
Father Vodušek tudi v Ameriki."
Josko
ne bilo kaj neznatnega, ce pomislimo, da je
V "Prosveti" pa beremo v opisu Slovenskega narod
nega kongresa med drugim tudi to-le:
"Kristanov govor je naredil na zborovalce sijajen
vtis. Nekateri delegatje, katoliki, ki ga prej še niso
slišali, so kar strmeli in župnik Vidal Vodušek iz San
Franeisca mu je kasneje čestital: "Brat Kristan je po
vedal to, kar je v mojem srcu."
Penko, novo izvoijeni glavni blagajnik
v
i.
Slovenske dobrodelne zveze, naše domače slovenske or
ganizacije, ki jo diči predvsem njena velika tolerantnost narod kot so verski fanatiki. Ti
do soljudi, je mnenja, da je bil Slovenski narodni kon-
gres od muh, venda:* pa je potekel "brez vsake večje
škode za Cleveland." Iz njegovega dopisa v "A. D." je
razvidno, da mu je bila vsa stvar silno banalna in od
vratna. In kako ne?! Saj se niso znali obnašati celo tisti,
ki so kongres vodili: Tone Zbašnik, vzoren gl. tajnik
ABZ in široko verziran, preizkusen organizator in vodi
telj zborovanj, mu je bil "zopern," ker je "rabil predsed
niško metlo v posmeh sprejemu resnih zadev," zato mul vseh krajev Evrope in od dru-1
svetuje, naj si nabavi "knjigo o lepem vedenju, da se bo god prihajajo vesti o veselju in
duhovniki, ki so si ustvarili o Kristanu tako laskavo
sodbo... Med onimi redkimi, s katerimi je bil Mr. Penko
zadovoljen, je bila ga. Ana Krasna, glede katere pa zelo
zelo dvomimo, da bo vesela njegove pohvale.
drugič zavedal, da je na slovenskem kongresu, ne pa najnpvem upanju. S svojim junaš-
O Etbinu Kristanu, estetiku, ki menda še v govnu ne i^Udlla -SVet'
vidi ne^nae-e na nravi da i no veri 1 Wlcai s
a e .nage, pa pi avi, da je povedal nekaj sv mjai
Čudno, da teh svinjarij niso slišali navzoči slovenski
v
Toda piki ost na stran: Komentarji s kongresa, ki jih
V stvar jan ju se človek bliža Bogu. To stvar janje je'sa
in iTvi i
siepo, a bolj bistrogledo kot ves intelekt. Takrat čutim, :riškeSa naroda. Zdaj
da ni ničesar okrog mene kot neka moč in žarenje na
strani. Svet je takrat kot velikanska klaviatura, in če
pritisneš in vprašaš: Si tuk^j?—ti odgovori v zvoku duh:
Kot tajnik tega Slovenskega
narodnega sveta se čutim dolž
nega dati slovenski javnosti tole
pojasnilo:
$8.00
4.50
Za Slovenski narodni kon
gres in na njem smo se vsi ame
riški Slovenci brez razlike ka
koršnegakoli prepričanja zedi
nili samo na programu: Rešitev
Kongres je imel svoj nomina
cijski odbor, v katerem je bil
tudi kanonik Rt. Rev. J. J. Ci
man, sodeloval je tudi Rev. Vo
dušek, ker nimam zapisnika še
v rokah ne vem, ali je bil v od
boru ali ne.
Ta odbor je predložil kongre
su listo kandidatov, v kateri je! 1942.
bil predlagan Mr. Kristan za
predsednika.
Cenjeni urednik:
,. ,narod, pospešit s tem, da nepre-
so v
Izkrcava!)je ameriške vojske:
na afriških obalah je izzvalo ve-jjn
liko navdušenje širom sveta. Izj
nastopom
dvome
je Amerika pre-i0jj
suxnnicenJa
ij,!vzbudila
da smo se čutili bolj domači in stvari dovzetni." Itd., itd. v zmago 7 začetka sem, volja ju
a u i i v i n A u
I
ter
kracije njene vojne industrije in
io neseni rr T/-ižL-/-w «a n v -r -i prisluhnilo vestem, ki jih je ob- se odlikuje s svojim močnim in
jc napisal g. Josko Penko v A. D., so bili milo rečeno I javil svetu predsednik Roose
i i i
o o n i o e o i s o v a n i
skrajno zlobni, robati in strupeni ter nedostojni clove-,velt. Ameriški narod in njegova ku človeštva.
ka, ki se v javnosti udejstvuje. vojska sta danes začela velikoj Vest o prihbdu ameriških vo
zgodovinsko delo in usoda vse-
sveta
me^e-
V^telj člo^eštVa
1'
Oton Župančič, na
na
demokratske1
dvihiclie™
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI
Izjava tajnika Slovenskega narodnega
sveta
Washington, B. C. 15., decern?
bra, 1942. "Ameriška Domo
vina" je priobčila uvodnik, v ka
terem se izraža proti izvolitvi
Mr. Kristana za predsednika
Slovenskega narodnega sveta,
češ, da je bil socialist vedno in
da je prestar:
2.00
Zbornica 519 delegatov in de
legatinj, med katerimi je bilo
veliko
duhovnikov in večina ka
toliških delegatov, je listo eno
glasno sprejela in predlagane
kandidate izvolila, med njimi tu
di predsednika Mr. Kristana.
Volitve so se vršile popolno
ma zakonito veljavno.
Zato nosijo vso odgovornost
za izvolitev vseh kandidatov, t.
j. članov Slovenskega narodne
ga sveta, samo nominacijski od
bor, ki jih je izbral in predla
gal, in zbornica, ki jih je eno
glasno izvolila. Iz tega je jasno,
da je vse člane, tudi Mr. Krista-
slovenskega naroda doma, ki je na, izvolil NAROD. Kar je- pa
Združena Slovenija kot državna narod izvolil, mora biti veljavno
sestavna edinica federativno u-jin pravilno za vso našo javnost
do prihodnjega kongresa.
rejene Jugoslavije.
Ta program je privabil na
kongres 519 delegatov, med nji
mi zelo lepo število duhovnikov,
toraj od skrajne levice do skraj
ne desnice.
^nde
nehoma kupujemo v?jne
in znamke.
Naj tudi omenim, da sem či
tala spis o spominih izza prve
vojne v letu 1917, katerega je
spisala Eva Coff. Well, Mrs.
Coff, takih spisov bi se lahko
objavilo in spisalo dan na dan,
vse povsod, ker taki primeri se
dogajajo vse povsod, ne samo
med duhovnimi gospodi, kot jift
vi imenujete, pač pa tudi med
drugimi verskimi fanatiki. Ni
bolj škodljivih ljudi za pošten
nečast poštenemu katoliš-
Edinstvo ideje in
akcije
Zato prosim vse urednike vseh
listov v imenu umirajočega na
roda doma, da ne prinašajo v
javnost ničesar, kar bi moglo
kršiti našo tako potrebno edi
nost in slogo. Ameriški Sloven
ci ni treba, da bi sledili kakim
osebam tukaj, temveč je njih
dolžnost, da slede saiho umi
rajočemu narodu doma, njegovi
obupni prošnji v njegovem
strašnem trpljenju: Rešite nate!
V Washingtonu D.C. 15. dec.
UREDNIKOVA POŠTA
Glas naročnice
Priloženo v^m pošiljam Mo
ney Order za nadaljno naročni
no na vaš cenjeni list, obenem
pa voščim vesel Božič in sreč
no in veselo Novo leto in pa za
željeni mir. To pa moremo mi,
K. Zakrajšek OFM
Tajnik Slov. nar. sveta.
kemu narodu. Drugega jih ni
kot škodoželjnost in zavist.
Posebno je ta verska fanati
ka razširjena med ženskami.
Jaz imam izkušnjo, ker sem de
lala med njimi tri leta. Tri le
ta si je ena takih žensk priza
devala, da bi me pripravila ob
delo, končno se ji je posrečilo,
morala sem opustiti delo, ker
nisem mogla prenesti zbadljivo
sti in strupenega jezika. Ravno
ta ženska, zaradi katere sem
morala opustiti delo, stoji vedno
v cerkvi.
Vidite, taki sb verski fanati
ki. Oni vam bi najraje pojedli
košček kruha kar iz ust. Mno
gim so že od jedli kruh, in so še
vedno na tem, da bi škodovali
poštenim ljudem. Jaz nisem zo
per vero. Vero moramo imeti in
pri veri morajo biti duhovni vo
ditelji, ako so ti voditelji vred
ni tega poklica.
Pozdrav vsem čitateljem E
nakopravnosti.!
Marie Sebenik.
predstavlja le človeka in človeš
jtvo. Ideali Amerike so prepro
jsti in zato veliki. V njih najde
jmo idejo svobode človeka, nje
Igove neodvisnosti njegovega do-
stojanstva njegove osebn4
čine.
kolektivne veli
Amerike je idejna in
ktivna Ona je edinstvo ideje
a
in akci
je
Jugoslavija stoji v tej
^ranj Amerike. Taka je bila
0(
s
pregnala
motn®!volja
najboljših Srbov, Hrva-
P°vsod tov in Slovencev. Taka je bila,
globoko in trdno vero začetka sem volia iu-
1
Amerika je orožarna demo-
i
je že bila Jugoslavija z Ameriko
skupnem boju.
v
njenih idej. Ljudstva so našla v
Ameriki ne le simbol svoje svo-
Prvič takrat)
bode, temveč tudi svojo akcijo, p0javjia Jugoslavija v Wilsono
Povsod je trpeče človeštvo vi viziji novega sveta. Danes pa
Je prešla v
usodepolnih in zgodovinskih tre
notkih.
Srbi, flinrati in Slovenci mo
rajo vedeti, da je danes bolj ko
kdajkoli potrebna bložnost ideje
in akcije. Vse se naj pokori te
mu načelu, ki nas bo z zaneslji
vim korakom dovedlo do zma
ge. V vsakem srcu in v vsaki
glavi naj bosta eno čustvo in e
na misel: edinost ideje in ak
cije za Jugoslavijo, za Ameriko,
za zedinjene narode.
je Jugo-
lavija porajala. Takrat se je
s
Sredozemsko morje,
v
reke ame- je napolnila z veseljem vsa srb-j zunanjosti in trdi vezavi krasna
je Čas A-|skaj hrvaška in slovenska srca. knjiga, bo lepo in razveseljivo
Ameriški človek je po-| Iz Severne Afrike vodi pot na božično darilo vsaki slovenski
zare°|neuP°^va.in^"a'
rili' j^oftcionaliatičnfu Ona Sa v svojem odporu kakojr v t^hjmeriške armade.
To je naša vera in naša ak
cija. Pozabiti moramo rta svoje
prepire, na vse kar nas je mu
čilo in tlačilo v naši prejšnjile
targiji. Nikdo ne more obrača
ti nazaj poteka zgodovine. Vsi
z Ameriko prispevajmo k osvo
boditvi Jugoslavije in človeštva.
V naši zasužnjeni domovini, v
narodu Srbov, Hrvatov in Slo
vencev, je zaplamtela vera v
zmago.
Srbi, Hrvati in Slovenci, u
stvarite skupnost ideje in akci
je, za Jugoslavijo, za Ameriko
in za človeštvo!
Književnost: Ameriški
družinski koledar
(Nadaljevanje s 1. strani)
čenjak in leposlovec, ki je pri
speval Koledarju krasen, v od
lomke razčlenjen članek "Slove-*! ATLET KOT
nija v borbi."
Poleg dr. Furlana opazimo v
Koledarju drugega novega so
trudnika, Lea Zakrajška, bivše
ga slovenskega časnikarja, o
staii pa so stari znanci, naši
plodoviti duševni proletarci, ka
terim prednjačijo Katka Zupan
čič s pesmijo "Iskra v noči" in
drugimi spisi, Frank Zaitz s
"Slovensko vasjo" in Ivan Mo
lek s "Stoletnico drugega slo
venskega lista" kakor tudi -z
drugimi doprinosi. Poleg teh so
v Koledarju zastopani še slede«
či: Matt Petrovich, 'Josip Cre
sarek, Zvonko A. Novak, Louis
Beniger, Anton Shular, Anton
Garden, Anton Slabe, Frank
Kerže, L. Mrzel, Frank Česen,
Frank S. Tauchar, kakor tudi
nekateri znani delavski .pesniki
in pisatelji iz stare domovine.
Poleg izbranega gradiva kra
sijo Koledar lepe slike, risbe in
lesorezi.
V Koledarju vidimo, da je to
devet in dvajseti letnik te knji
ge. To je devet in dvajset let
zbiranja, pisanja, popravljanja,
urejevanja in kaj vemo še vse
kakšnega dela, ki pa mora biti
izvršeno ob neprestani borbi za
pičel vsakdanji kruh, katerega
so v tej deželi deležni vsi tisti
slovenski ljudje, ki se ukvar
jajo s književnostjo ali z našimi
novinami.
Ta lepa knjiga ima letos
prvega, dne naprej nib naših knjig, ki so zgorele v
domovini v plamenih nacijskih
fašističnih grmad. Našim pesni
kom v domovini je otrpnila njih
pesniška žila in našim pisate
ljem je usehnilo njih pero, zato
nimamo danes pr^v ničesar več
rateen tega, kar ustvarjajo tu
kaj naše skromne moči. Ako se
bomo zavedali tega žalostnega
dejstva, bomo tudi vedeli, kakš
ne so naše dolžnost do naše slo
venske književnosti v Ameriki,
v kateri zavzema Ajneriški dru
žinski koledar n&joclličnejše me
sto.
P°tu,Balkan, kjer stoji Jugoslavija družini, vsakemu prijatelju in|
icot izIasti
oemoKratsKe civilizacije. !in kot akcija. Nikdar se ni bilaljaku, ki se bori za fevobodo in
Amerika ni niti imperialist^-'Jugoslavija močnejša in silne j-. demokracijo sveta v vr^tsJb a-
Sabotaža na želez
nicah
LONtHW. 14. dfclfoter ffta
dio prejemna služba) Na lon
donski oddaji v srbohrvaščini je
pozval železniški strokovnjak
jugoslovanske prometne uradni
ke, naj sabotirajo železniški
promet na učinkovit in prikrit
način. Zrnce peska more napra
viti več škode nego mnogobfoj
ne čete saboterjev, ako strokov
njak postavi to zrnce na pri
merno mesto.
Sijajen način prikrite sabota
že so "pomote" kakor na pr: a
ko premakneš vagon iz pravega
tira ali napačno disponiraš. Ta
način sabotaže ne more izzvati
nikakšnih represalij, a je kljub
temu silno učinkovit.
Nedavno so Nemci poslali iz
Francije velik transport tan
kov, ki je prispel na cilj brez
voza, v katerem so se nahajali
bistveni deli, ker so bili nekje
na progi odposlali ta vagon v
neko drugo neznano smer. Vsi
tanki so bili. za dalje časa neu
porabni.
Važnost prometa je ogromna,
a nemška prometna sredstva so
tako izrabljena, da se je vedno
mogoče izgovarjati radi zamud,
češ, da so se polomile osi, zavo
re ali slično.
Š2
posebno vrednost, ker je dopol
nilo ali bolje nadomestilo o-
Koledar, ki je tudi podvoji
vsakemu
i
slovenskemu vo-
.A
71'
EKSEKUTOR
Zdi se, da romantika divjega
zapada še vedno živi. O tem nam
priča primer manjše vasi v Me
hiki. Tam so posamezna nase
lja oddaljena med seboj po več
milj in se med njimi pogoste/j
razširjajo pustinje.
Davčni uradi nimajo tam lah
kega dela. Pogosto ne morejo
izterjati ničesar niti po več let.:
Ko eksekutor obišče farmar-j
ja, ga sprejme zelo vljudno, a!
navadno so obžalovali, da mu!
ne morejo postreči tudi z denar-1
jem, češ, da je bila poslednja
letina zelo slaba ter da so tudi
povodnji napravile veliko ško
do. Ko pa uradnika niso mogli
pregovoriti, da bi odšel, je bilo
vljudnosti kmalu konec in po-j
grabili so ga za ovratnik ter ga
precej trdo postavili na cesto.
Na ta način pa ni mogoče na
polniti nobene blagajne. Za to
so oblasti končno sklenile prije
ti stvar od drugega konca. Na
jele so za eksekutorje može, o
katerih s ponosom naglašajo,
da so nad 6 čevljev visoki, ter
da tehtajo nad 200 funtov. Po
OGLAŠAJTE V
"ENAKOPRAVNOSTI"
**vw y*v
4
V0L3TE U OKRAJNI
DOBRODELNI DAVEK
Okrajni dobrodelni davek za 1.9 tisočink bo predlo
žen pri posebnih volitvah v torek, 22. decembra.
Ta davek je znižanje od davka 2.5 tisočink, ki je
sedaj v veljavi. To je "NUJEN" davek za% financiranje
obstoječih okrajnih dobrodelnih poslug.
Dolžnost in obligacija okraja je, da skrbi za jetične
bolnike, nudi pomoč slepim, daje relief vojakom in mor
narjem ter osebam, ki so stalno nezaposlene, skrbeli za
bolnike, ki se nahajajo v slabih razmerah, za umobolne
in nenormalne osebe in odvisfte otroke.
Tudi, po državni postavi, okraj MORA skrbeti za
državljane, ki so v slabih razmerah, ker ni nobene druge
določbe glede njih oskrbe. J1
Vladna in državna pomoč Je odvisna od lokalnega
izdatka in se je ne bo moglo dobiti, že se ne bo odobrilo
1.9 tisočinski davek.
Pet-in-šestdeset odstotkov oddanih glasov je potreb
nih za odobritev.
1
Trgovska zbornica j«e prepričana, da je 1.9 tisočinski
davek pravičen in zmerčn, in "NUJEN" da feo .okraju
mogoče izvajati svoje dobrodelne obligaciie.
-J
"i 4*
•.-:'
%Q. 'đeccmbra', 1942.
ff
poklicu so atleti in dosegli so že
mnogo uspehov in nagrad jljt|
boksanju.
/O enem izmed njih so trdili,
da je bil še lani ameriški prvak
v dviganju uteži in da ga nje
govi tovariši imenujejo "Tar
zan". Dobri farmarji so se za
radi tega zamislili in sprejeli
vest o namestitvi znamenitega
moža v komunalno službo s ki
slimi obrazi.
TAPETIRAN
JE
Mi specializiramo v tapetiranju
staro pohištvo prenovimo. Vam
prihranimo do 40 odstotkov.
LETO GRE KONCU
Koledarji na steni so stari
pridite po nove in lepe za
1943. Ti koledarji so za
našo 40. letnico. Toliko
let že iždajamo koledar
je, dovažamo o i tvo,
vozimo z ambulanco in
odpremljamo pogrebe.
Vse to v zadovoljstvo tem,
ki sodelujejo z nami.
Hvaležni za preteklost,
se priporočamo za v
bodoče.
A. Grdina in Sinovi
Na podlagi
katerekoli cene
Običaj naše organizacije je
nuditi popolno poslugo na
podlagi katerekoli cene. Ni
česar važnega se ne izpusti
—sleherna posluga je res
ničen in pravičen dokaz.
Mi ne diktiramo ne cene
ne obliko pogreba. To od
loči pokojnikova družina.
Naša naloga je izvršiti že
lje družine in nuditi čim
bolj popolno postrežbo.
oAugust F. Svetek
POGREBNI ZAVOD \n\n Owned and Published by
fSU AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6331 ST. CLAIR AVENUE HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
tly Carrier In Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznaSalcu v Cleveland In po poStl isven mesta*:
For One Year (Za celo leto) •, —$6.50
For Half Year (Za pol leta) ,, 3.50
Por 3 Months (Za 3 mesece)
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico:
(Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year (Za celo leto)
For Half Year (Za pol leta)
Bor 3 Months (Za 3 mesece)
For Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
FOk One Year (Za celo leto)
For Half Year (Za pol leta)
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland,
Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
..$7.50
.. 4.00
225
E N A K O A V N O S
Fairport Harbar. Ohio.
o s o v a n s k e a n a o a v a k a
THE CLEVELAND CHAMBER OF COMMERCE,
v poslugo*mestu Clevelandu od leta 1848.
SUPERIOR UPHOLSTERING
6903 Superior Ave. EX. 3844
Dajamo brezplačne proračune
HEnderson 2088
AMBULANČNI DOM
1053 E. 62 St.
478 E. 152 St. IVanhoe 2016
E V E A N O I O