OCR Interpretation


Enakopravnost. [volume] (Cleveland, O.[Ohio]) 1918-1957, December 21, 1942, Image 2

Image and text provided by Ohio History Connection, Columbus, OH

Persistent link: https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83035527/1942-12-21/ed-1/seq-2/

What is OCR?


Thumbnail for

tfr
STRAN i
&
8y
:»104
BOŽIČ ZA VOJAKE
Rdeči križ pripravlja vesele praznike za naše fante,
naj bodo na južnem Pacifiku, sredi puščave ali v Islan
diji.
Skozi temne megle, ki danes zagrinjajo svet, se bo
slišal zvok božičnih zvonov, kjerkoli so nastanjeni ameri
ški vojaki in mornarji. Na kopnem in na morju, doma in
v inozemstvu, si delavci ameriškega Rdečega križa, od govornost za vse naše narodno
onih najmlajših navzgor, prizadevajo na vso moč, da delo sedaj po kongresu. Ker sem
napravijo božične praznike bolj vesele za fante, ki so
zapustili svojce v mestih, vaseh in na deželi, da se borijo
za svojo domovino v vseh delih sveta.
Ne samo oni, ki po svoji nesreči morajo prebiti
božične praznike v bolnišnicah, ampak tudi zdravi vojaki
in mornarji, zlasti v nekih delih sveta, bodo vživali svoj
polni delež posebnih zabav, daril ter božičnih proslav in
okinčanj, ki se sedaj pripravljajo. Te priprave Rdečega
križa bodo dopolnjevale tradicijonalne sporede vojske in
mornarice.
Klubi Rdečega križa v Islandiji, Veliki Britaniji,
,... i it pogreških preje in pri kongresu,
Avstraliji v otokih južnega Eacifika bodo praznična
središča za može na dopustu. Prizadevalo se bo, kar se
da, da se ob tej priliki ponudi srečen odmor od vojaške
dolžnosti in poda primerno ozračje božičnega in doma
čega veselja. Tam, kjer Je mogoče, se v teh klubih po
stavijo in okrasijo božična drevesca, javna shajališča se
primerno okinčajo in priskrbi se božična glasba in zabava
potom radia, rekordov in sporedov s sodelovanjem lokal
nih talentov.
Božična pojedina, ki bo uo starem ameriškem običa- j^jj
ju vsebovala purana, cranberry sauce in primerne pri- nekaj tako velikega, da
udobnosti, da se vsakdo počuti kot doma. Za mornarico
je bila pripravljena posebna pošiljatev 10,000 zavitkov
za božične jedilne listke, napravljenih od mladinskih
članov Rdečega križa, dočim so drugi otroci pripravili
to, da noben ameriški vojak, mornar oziroma marin ne
bo pozabljen ob Božiču. S pomočjo piosto
v
•ipravljanje božičnih paketov, ki jih
Omoti bodo vsebovali take predmete, kot pisalne
snovi, igralne karte, šivalne priprave in diuge take stvari
za osebno rabo, pa bodo okusno zaviti v božični papir
rdeče in zelene barve. Razdelilo se bo več kot 7,000,000
cigaret.
"Naša poglavitna svrha," bilo je rečeno v nedavnem
vedno na prvem mostu v srcih svojih ljudi tam doma.
-j -j
Ti omoti bodo kakor kaka darila od doma mi hočemo
zagotavljati, da pridejo pravočasno v njihove roke."
zborov ter tabornih in bolnišničnih svetov pripravljajo i
i v
mladek Rdečega križa se ob Božiču spomni velikega'
števila mladih ljudi v inozemskih deželah.
Letos so ti mladinski člani spravili skupaj
4aril, vsako izmed katerih vsebuje vsaj 12 predmetov.
Odposlana so bila na Angleško, Irsko, v Islandijo, Gren-
Krii,
».-• 'lib
licu mesta, kakor tudi člani bolnišničnih in odmornih udeleži in s svojim pozivom, dajresitl»
«,*1 tf' #»*dfr' «fr" '4P ^,sjjr^»-4»'-rt«'«*g.
Rev. K. Zakrajšek:
•».VA.*".. \, •^••^t?|"»-*v,^ ."
Kongres je brez vsakega dvo
ma, pri vseh svojih hibah in
,o
ze
ddbro uspel je zg0
dovinsko dejstvo, morda kar
največji dogodek v vsej zgodo
vini ameriške Slovenije. Prvič
smo se vsi ameriški Slovenci
združili pri istem zborovanju,
složno in mirno, brez prepira.
Bili
smo tam od skrajne desnice
kuhe, bo na poslugo v klubih Rdečega križa. Kjer pura- nanj lahko vsi ponosni. Sloven-1 pa pisatelj predstavi kot pre
nov ni, bo na mizi nekaj ravno tako dobrega. V
vojaških i
bolnišnicah, kjer se servira v jedilnicah, bodo delavci Ameriki pokazal v teh velikih kar je naSemu narodnemu do
Rdečega križa skrbeli za namizne dekoracije in druge zgodovinskih dnevih velikega,
.. i i ry I kakor gledamo to danes doma.
brez koristi za nas.
dobro izvršil. Naredile so se
oljnih delav- kongres sam ni bil tak, kot bil^o
cev se pospesuje pi
zastopniki Rdečega križa razdelijo v vsaki tamošnji po-1 redil vse, kolikor je pri obsto-i sve*0*11
stojanki ali bolnišnici. Dela se celo na tem, da tudi fantje ječih razmerah mogel. Da so od-j Da smo pa. zborovali v tako
na samem bojišču dobijo svoja božična darila. jborniki pri svojem velikem deluj lepem duhu, saj drugače biti ni
n i i 1 4 1 i k o a v n i u a n i k i o o n i o o S a s o k a u i i e
biti. Vendar je odbor na-
moral
poročilu iz Avstralije, "je, stoiiti vse, da se bodo naši vsako, na katero se jih opos»ri-|li pred nami svoje okrvavljene,i uporabljalo kot jedilno olje. Olj-
fantje zavedali, da, četudi so tako daleč od doma, so še j10'takoJ P°Praviti- ^"vLkp^Tnvnrn
Velika zasluga, da se je skli-1 srečne roke. V vsakem govoru^za živino.
smo kar slišali samo eno: krik
nf^
1
lokalne proslave, nudeč pnliko posameznikom in skupi- |ve4
L.
se ga
.J
,da P°kazeJ? "akl™Jenost napram fantom v |bila_sodeč
J.
vezbaliscih v obalnih ustanovah mornarice. Podružnice udeležba od strani katoliških! mokratskega kluba v Euclidu
Rdečega križa skupaj z mladinskimi člani Rdečega križa najbrže zelo pičla. Hvala ji!
se bodo vdeleževale kot po navadi. V zadnjem trenutku, na kon- ki za leto' 1943: Predsednik L.
Fantje v vojaški službi niso edini, ki prihajajo vjgresu samem, ga je pa rešila: Godec, podpredsednik Matt In
poštev za božične priprave Rdečega križa. Ameriški po-
Mrs-
Zar|e'
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
andijo, Alasko in v dežele centralne in Južne Amerike.
Tam se bodo razdelila zlasti med otroke, ki utegnejo biti
popolnoma pozabljeni za božične praznike, ali v naj
boljšem slučaju bi imeli jako malo. Mnogo tisoč trdih
slaščic je mladinski Rdeči križ tudi odposlal za razdelitev
v onih deželah.
Na Angleško se je odposlalo 50,000 darilnih omotov
za razdelitev ne le med angleške vojne begunce in sirote,
ampak tudi med one iz drugih evropskih dežel, ki so našli
zavetišče na angleških otokih. Po navadi se vsebina
vsakega omota razdeli med večje število otrok, tako da se
obdari mnogo več jih, kot bi se drugače.
Moje misli po kongresu
Naš prvi slovenski narodni
kongres je za nami. Kakor
sem povedal tik pred kongresom
svoje misli o njem, kako sem si
ga jaz zamislil in kakoršen bi
po mojih mislih moral biti, tako
se mi zdi, da je potrebno, da po
vem tudi po kongresu svoje mi
sli o njem. Do tega sem toliko
bolj opravičen, ker me je kon
gres izvolil za tajnika Sloven
skega Narodnega Sveta in mi s
tem naložil skoro največjo od-
povedal, kakšen bi po mojih mi
slih moral biti, ima sedaj narod
pravico zahtevati od mene, da
vse, kar sem povedal, tudi iz-
riško Slovenijo zelo svetla točka,
ki bo imela brez dvoma velik
vpljiv na vse naše politično na
daljno delo za narod doma, pa
tudi za naše ameriško življenje
tukaj, dokler ne ležemo pijo
nirji v grob.
Tako jaz sodim o kongresu
Prepričan sem pa, da prav tako
sodi o njem tudi vsa ameriška
slovenska javnost.
Posebno povdarim dejstvo, da
pri tako pestri sliki našega tako
različnega političnega in svetov
nonazornega prepričanja celi čas
zborovanja »i padla nobena ne
bratske, prepirljiva beseda. Na
vse smo pozabili, kar nas loči
in imeli pred očmi samo toč,
vedem. Da bo pa narod vedel,! kar nas druži danes: potoki krvi
kako si jaz zamišljam to delo, in morje solza, s katerimi je
je potrebno, da mu javno po- oškropljena naša stara domovi
vem. Zato pošiljam te članke na. Ne vem, če se je še pri ka
vsem dnevnikom, da dosežem ki drugi narodnostni skupini v
vse stranke, ki so me volile. Ameriki kak kongres izvršil v
tako lepi bratski harmoniji in
slogi, kakor se je naš.
Tudi Washington, kakor ču
jem je to opazil in dobro regi-
striral, kar nam bo gotovo se
daj marsikaka vrata odprlo, ka
tera bi se nam drugače le težko
ali samo neprijateljsko odprla.
To zgodovinsko in nepobitno
dejstvo pa povdarjam še iz po
sebnega vzroka, ki je važen in
do skrajne levice vseh barv in Sa moram povedati.
vseh odtenkov. Ce bi kongres ne! Lani je v Londonu izdal neki
j£ drugega dosegel, je že
n
tojD.
smo of
bao
Kakor je kongres na predlog1
Rev. Voduška iz San Francisca
drevesna in Slična okinčanja in dekoracijo za rabo v! sam povedal, gre priznanje in! Je«naš slovenski kongres, kon-j Gojenje lanu ni danes več do
vseh delih sveta. zahvala celemu pripravljavne-j Sres "quarellsome people"! In| bičkanosno, sejanje te rastline
Vodstvo Rdečega križa vi Avstraliji se je zavzelo za
mu
odboru del
predsednici S1 ženske Zveze
situacijo je pa gotovo'
Celo
V Združenih državah samih se pripravljajo božične rešila slovenska duhovščina sium^ramo- Tako je prežela vse
proslave kakor v minulosti. Zastopniki Rdečega križa
na
I svojo izjavo, da se kongresa
^el
s
100,000
3v°j°
-»r
Yugoslavia." V tej knjigi nas
ski nar,od se je tudi tukaj vjpirljiyce "quarrelsome people,
„j
Naše živl jenje v Ameriki
bremu imenu po vsem angleško
govorečem svetu gotovo zelo
škodovalo. Pa naj sedaj ta An-
glež pokaže kako angleško zbo-
r°vanje,
lePem
kan
sicer pri tako pestri sliki pre-jpa j,
na-jPranja
udeležencev. Vidite, Mr.
ste
kovanJe
popraviti
organizacij, ki poleg tega tudi seboj strašno Kalvarijo naroda
niso več mladi, zmogli vse to de- i doma! Saj nam je celi čas stala
lo, smo jim gotovo vsi kar hva
ležni. Gotovo je, da napak na
menoma niso naredili, kar so
pokazali s tep, da so skušali
pred očmi vsa nesložna sloven
ska kri! Saj smo celi čas slišali
jok stotisočev izgnancev in suž
njev po celi Evropi, ki so dviga-
in
amer*
Slovencev udeleži, s kolikor nai-! Odborniki demokratskega
delegatj Bre2 i2jave kluU y Euclidu
_|
p0 tedan:jem duhu
S
Albina Novak, urednica ^ihar, tajnik Frank Stefančič,
dre Jerman, Louis Zgonc in
Frank Tegel, zastopniki za Koz
mopolitansko ligo Matt Intihar
in Frank Stefančič.
Seje se vrle vsak drugi to
rek v mesecu ob 8. uri zvečer v
Slovenskem društvenem domu
na Recher Ave.
Uradnice Prog. Slovenk
Pri krožku št. 2 Progresivnih
Slovenk so bile izvoljene slede
če uradnice za leto 1943: Pred
sednica Cecelia Subel, podpred
sednica Danica Hrvatin, tajni
ca blagajničarka Mary Za
krajšek, 1038 Addison Rd., za
pisnikarica Josie Zakrajšek,
nadzornice: Josephine Skabar,
Jennie Poklar in Joyce Gorshe
zastopnici za Cankarjev glas
nik Augusta Franceskin in Ca
therine Bradač, za klub društev
Slovenskega narodnega doma A.
Žagar, za Slovensko šolo Alma
Lazar, za konferenco Sloven
skega narodnega doma Cecelia
Subel.
Seje se bodo še.v naprej vrSi
le vsako' tretjo sredo v dvorani
št. 1 Slovenskega narodnega
doma na St. Clair Ave.
Kaj pa pesem o
preji?
Lan, ena najstarejših kultur
nih rastlin, je bil nekoč bogat
vir dohodkov. Lanena industrija
je zlasti v Nemčiji prinesla mno
gim pridelovalcem veliko pre
moženje. Pa ne le v Nemčiji, tu
di pri nas v naših krajih je bil
lan važen kmetijski pridelek in
ni je bilo skoraj kmetije, kjer bi
vsaj za domače potrebe ne sa
dili lanu in ga predelavali tudi
za prodajo. Naše narodne pesmi
spominjajo na lepe čase in tudi
naši narodni pripovedniki so v
svojih delih pogosto opisovali
veselo delo v zimskem času ko
je bila preja eden najvažnejših!
in najveselejših del v dolgih zim
skih večerih, katerim so
vsaj za
ve
pake in napakice v pripravi,| Harrison, kako ste lagali in ka-j kmečka gospodinja bi morala) Pulijo ga navadno, kadar je
zemlja še vlažna, da ga lahko
pulijo s koreninami. Sušimo ga
na soncu.
dolžni sedaj svoje obre- smatrati gojenje lanu za važno
am
naroda doma: Rešite nas! Po-
magajte
nam! Strašno trpimo in
m®fna žeUa
volja, kako ga
kako mu
pomagati.
Na letnj 3ejl slovenskega de
o bili izvoljeni sledeči odborni-
izredno diplo- blagajnik Frank Mekinda, za-
o matično potezo, za kateroj^jeipismkar |ohn Gabrenja, nad-
4 ^&
katerim
in mladi.
se zbirali stari
Na preji so se vrstili pomen
ki o vseh mogočih stvareh. Stra
hovi in čarovnice so bili večkrat
glavni predmet takšnih pomen
kov. Odkar pa so začeli uvažati
bombaž v večjih množinah, je
pričelo pridelovanje lanu pešati,
da se je izvršilo v tako| dokler ni ponekod sploh pre-
bratskemu duhu, kakor se nehalo.
domaje potrebe še
pred celim dolžnost. Naj bi ga pridelala
1
dno zelo pomembno. Naša! rabiti le še za debelejšo prejo,
vsaj toliko, kolikor ga potrebuje
za hišno in posteljno perilo, za
vreče in prte. Domače platno,
za katerega se pri ročni preji
uporablja vlakno v vsej dolžini
in tkanini, je izredno trpežno in
mu tudi beljenje na trati ne ško
duje. Razen vlaken pa koristi
lan tudi s semenjem. Iz seme-
nja se iztiska olje, ki bi se lahko
ui- i i j•
i ,. (ONA)
rt
wima
nUoin
čne tropine so prav dobra krma
Lan dobro uspeva povsod, kjer
bila vsa zbornica hvaležna. zorni odbđr: Anton Strnad, Fr.' Zahteva svežo, peščeno ilovnato bora in povdarj&, v svojem pi
Tudi vsi delegat je so bili nalPodboršel^ Frank Tegel j, za-1 zemljo. Zelo dobro uspeva po smu, da je Oton na mojsterski
splošno s kongresom zadovoljni, stopnik za delniško sejo Sloven- dobro kultivirani detelji, po rži način izvabil prisego zvestobe
Tako bp kongres 4°^ An- a^^.Biaj^ibaterim svojih pristašev v
J.
preoranih njivah po močni tra- Belgiji, Franciji, Kanadi in celo
vi. Nasprotno pa ga ni sejati po v Zedinjenih državah.
krompirišču ali po repi in ječ
menu. Kjer je rasel enkrat lan,
tja se ga ne sme potem najmanj
osem let več sejati. Njivo, na
katero se vsel lan, je treba prej
dobro očistiti vsega plevela in
ga uničiti s tem, da se plevel še
pred zimo globoko "podorje po
dolžini in širini. S tem odpade
spomladi pletje lanu ali se vsaj
delo izdatno olajša.
Lanu se ne sme gnojiti nikoli
s svežim hlevskim gnojem. Us
pešna so umetna gnojila, kakor
kostna moka, gnoji se pa lahko
tudi s kompostno prstjo, premo
govnim pepelom tudi z gnojnico,
kateri je dobro, če ji primeša
mo nekoliko kuhinjske soli. Do
bro je tudi, če njivo polijemo z
gnojnico in posujemo z mešanico
žveplenokislega kalija in super
fosfata v razmerju 4:1. Gnojiti
moramo vedno v jeseni.
Spomladi je njivo zrahljati
največ do 30 cm globoko, da
ostane zimska-vlaga v zemlji,
nato pa njivo po dolžini in širini
dobro pobranamo in zvaljamo.
Setev je najboljša zgodnja v
mesecu marcu ali v začetku a
prila. Sejati je najbolje proti
večeru, in sicer tako, da vss.je
mo polovico semena po dolžini,
drugo polovico pa po širini, in
to enakomerno. Zjutraj pred
sončnim vzhodom pa njivo po
branamo in zvaljamo.
Kakovost lanenih vlaken
odvisna od semena. Nizkostebel
ni lan da manjšo, mehkejšo in
svetlejšo nit, visokostebelni pa
da boljšo, debelejšo in močnejšo
prejo. Kolikor gostejše se seje,
tem tanjša in daljša je nit. Za
to je potrebno debela vlakna
sejati redko, tanjša pa bolj go
sto. Na 25 akrov veliko njivo
vsejemo navadno 100 1 nizkoste
belnega semena, visokostebelne
ga pa samo 80 1. Seme ne sme
veže, temveč že nekaj let
S
ro ter mora
(3 do 4 leta) sta
iinfiti dober vonj
Lan je treba pridno pleti, ka
kor hitro zrase do 10 cm. Pri
pletju morajo biti plevice pre
vidne, da stebelc ne polomijo.
Puliti ga je ob pravem času.
Prezgodaj populjen lan ne more
dati trpežnih vlaken, prepozno
puljen pa se rad lomi. Lan, ki
ga pulimo zaradi vlakna, se puli,
ko odpadejo spodnji listi in zgor
nji vene jo, če je pa namenjen
za se®je, mora popolnoma do­
zoreti. Taka vlakna se dajo po-
Poleg lanu bi kazalo sejati zo
pet tudi več konoplje.
Pro+esti proti Otonu
Habsburškemu
NEW YORK, 15. decembra,
Platno domačega izdelka jej^
trpežno in je za domačo upora- Ferdinand Czernin, nekdaj av
bo mnogo bolj priporočljivo ka-jstri jski
kor tuji izdelki. Kakor je nek-|slovu odrekel, je v nedeljo pisal
daj vsako kmečko dekle znalo
Otona Habsburškega
obtožujejo, da je že večkrat po
skusil doseči od svojih pripad
nikov, da mu prisežejo zvesto-
gmf) ki se je temu na
vplivnem "New York Herald
v
treti, presti in ravnati z vsemi Tribune", da Oton razdeljuj«
deli, ki so potrebni pri izdelova-!
odlikovanja in silnp
naslove in
nju domačega platna, tako bi "uživa, kadar ga kdo nagovor?
kazalo zopet pričeti s tem de
lom, ki je za domačo stvar ved
90 potrebno. Zato bi bilo prav,
da bi se naši kmetje zopet pri
čeli ukvarjati s pridelovanjem
lanu v večji meri, kakor se to
dandanes dogaja.
z "Veše veličanstvo", ter da je
se vedno prepričan, da je "p©,
božji milosti cesar Avstrije,
kralj Ogrske, kralj Češke itd.
itd.
Creznio Jo predsednik Asr
strijske Atcije, ki je proti-mo
narhističen pokret. Član je tudi,
se menjavata vlaga in toplota, avstrijskega nacionalnega od­
.'f^ #'^W#«??f»'r
Czernin naglaša, da so to "de
janja suverenega vladarja, ne
pa privatnega državljana" in do
daja, da stremi Oton ne le za
prestolom Avstrije, temveč tudi
za prestoli drugih narodov, ki
so bili nekdaj pod habsburškim
žezlom.
Jubilej čudaške
Leta 1890, torej Pred
50
^ti
je umrl madžarski advokat Ja
noš Farkaš, star 79 let. *Bil je
star samec in zapustil je oporo
ko, ki je še zdaj predmet mno
gih sodnih procesov. Mož je
zapustil 3000 oralov zemlje in
200 tisoč pengo v gotovini.
i
V oporoki je določil, naj pri
pada vse njegovo premoženje
tistemu, ki bo najbolje odgovo
ril na tale tri vprašanja:
1. Kaj je na svetu večno in
neskončno?
2. Čemu potrebujejo ljudje
denar?
3. Zakaj se ljudje med seboj
prepirajo in tožarijo?
Dokler ne bo končnoveljavno
rešeno vprašanje advokatove
dedščine, gredo obresti od nje
govega premoženja v dobrodel
ne namene.
je
Takoj prve dni po advokatovi
smrti se je priglasilo okoli 5000
ljudi, ki bi bili radi dobili denar
in zemljišča. Med advokatovimi
sorodniki sta nastali dve skupi
ni. Ena je izpodbijala veljav
nost oporoke, češ, da se je bilo
advokatu pred smVtjo zmešalo.
Druga skupina je pa jela nav
dušeno odgovarjati na advoka
tovo vprašanje.
-Čez 10 let je sodišče odločilo,
da je advokatova oporoka pra
vomoćna. število kandidatov na
dedščino se je bilo ta čas skr^
čilo na 22.
v
S tem pa seveda sporni pri
mer ni bil poenostavljen, ker ni,
nihče vedel, kateri predloženih
odgovorov naj velja za najbolj
šega. Vedno, kadar se je pri
pravljala odločitev, je nastal
nov proces.
Tako soN se skozi leta kupičili
procesi, vlekle go se stare, ved
no znova preložene odnosno po
daljšane pravde. Neki prijatelj
umrlega advokata je povedal, da
je napravil advokat svoj čas
značilno opazko. Dejal je nam
reč: Stanovski tovariši bi mi
morali biti hvaležni, ker bo§o
nekoč služili na račun moje opp
roke lepe denarce.
In ni se zmotil. 2e skozi 50
let se vlečejo pravde in advoka-.
ti pri tem dobro služijo.
W/ffi BONDS
ilia
Thc: e
g.
xh
to 8^
W. S. Ttratury p*p*rtn*mt
-'i \A"L -«~'U
AjfrC'
t'
*»*.•

E N A K O A V N O S
Por Half Year (Za pol leta)
Por 3 Months (Za 3 mesece)
Owned and Published by
THI AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
8231 ST. CLAIR AVENUE HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
,tiy Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town:
(Po razna&alcu v Cleveland In po pošti izven mesta):
Por One Year (Za celo leto)~£
Mail In Cleveland, Canada and Mexico:
(Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
Por One Year (Za celo leto)
Por Half Year (Za pol let&)
Por 3 Months (Za 3 mesece)
Por Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
FOi One Year (Za celo leto) W
Por Half Year (Za pol leta)
*-50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland,
Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
$6 50
3.50
2.00
..$7.50
4.00
2.25
E N A K O E A K N O
I I A 1 1 A 1 ni tfTAn ttAMi /v/"» flrAlm n/% vin
cal že sedaj, gre Mrs. Prisland, i
H. Harrison knjigo "The Soul
21. decembra, 1942.
What tjou&iuf,
With
An Army motor trailer looks
•fljuch like any other automobile
trailer which may be seen on the
highways or in the tourist's camps.
The Army's trailers are used as
traveling hospitals, dental
and testing laboratories
mobile surgical or dental
ujiits are hauled to their destination
and the trucks released for other pur
poses. They cost from &.200 to
|3,00() and weigh from 1
tons. You can help pay for them
help keep our Army fit. Invest
at leam ten percent of your in
come in War Bonds every payday.
You can join the Ten Perccnt Club
through the Payroll Savings Plan,
or buy Eonds regularly through the
nearest batik or postoifice.

xml | txt