Enakopravnost. [volume], August 23, 1944, Image 3

About Enakopravnost. [volume] (Cleveland, O.[Ohio]) 1918-1957

Image provided by: Ohio History Connection, Columbus, OH

                
'T
*Tr
23. avgusta, 1944
'J
«jht»^urrn»iHB
VS^VT- ^»y
•,.
Marti Oitenscf*
•rf- ,rOr .. V«j{&£- -jL 'fJ
.'<p></p>STRASTNI
•. -i..lf.. -,." -n. *•:.••
(Nadaljevanje)
v
IV
rinil v Yellow Post. Sven je
skrivoma oprezoval ter ga videl,
ko je odhajal. Mahoma je osed
lal konja in odjezdil proti južni
strani okoli Kalebovih njiv ter
dospel do neiztrebljenega goz
da onstran izsušenega jezeri
šča.
Na jttfcni ltjivl v doslišrti Od
daljenosti od ograje je zagle
dal Judito. Ko je sprevidel, da
ga je opazila, je skočil s konja,
legel v visoko travp^ip uprl .oči
proti oblakoma
Judita je zapeljala stroj' k
ograji, privezala konja in se
splazila skozi gladko žično
omrežje. Vedela je, da se Sven
nekje skriva. Preden se je uteg
nila ozreti, jo je zgrabil za glež
nje, da se je prekucnilk nanj.
Oba sta se spričo te burčice
glasno zasmejala. Toda hipoma
so se Juditi udrle solze. Sven jo
je potegnil, k sebi, kj^r se je,
ležeč mu v naročju, bridko jo
kala, ne da bi bila mogla 'ižpfe
govoriti.
"Judita draga Judita, ne pc*
či se," ji je prigovarjal prijaz
no in jo ujčkal v naročju kakor
otroka. "Kaj, za Boga, je z mo
jo ljubico? Pridirjal sem k
njej, čim sem dobil prvo prili
ko, pa se kuja in joče nad me
noj? Je li to hvaležnost? Slu
šaj, draga Judita, ljubim te in
te prav kmalu odvedem odtod,
res, prav kmalu. Kaj mi je mat*,
kaj bo pozneje z nama. Kaj me
niš, dušica?"
Judita je sedla in si obrisala
solze. Sven je pokleknil in jo
gledal. Nato jo je objel z obema
rokama okoli pasu, je tipalnpo
plečih, rokah in prsih. "Drobna
postajaš, Judita!" je vzkliknil.
"Nič več te ni od majhne dekli
ce! Kaj je s teboj?"
'/Ne morem prenašati več,
Sven. Umrla bom," je zašepe
tala s tresočimi se ustnicami.
"Ali bi šla kar sedaj z menoj,
Judita?"
Judita se je ozrla po senožeti.
Srce ji je poskakovalo ob misli,
da pobegne s Svenom v tisti
V A S O I N
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA
PRILJUBLJENEGA IN NIKDAR
POZABLJENEGA SOPROGA
IN OČETA
Dolenc
ki Je v Boru zaspal večfio spanje
do« 23. avgusta lMT
lid
leto je
te
minulo,
kar zapustil naš si doni.
nam prav težko je pri srcu,'
ker so to žalostni spomini
za sni.
Dragi soprog in ljubljeni oče,
prezgodaj ođšel si ođ nas.
mirno in sladko v grobu počivaj
in pri Bogu večno srečo vživaj.
ffOjidr asi'žalujoči crftaHr
APOLONIA DOLENC, soproga.
MARY Doročena Mozek,
BETTY*, hčere. JOSEPH, sin,
RUDOIjPH zet. OERALDINE vnukinj*'
avg. 1M4.
^'pr- .-t..
a-
1
Drugi dari, ko je bilo ozračja
še sveže hladno, je Kaleb
odr
v*f
L.<p></p>BEG
i VfcJkŠiJ^ '.
Judita si ni dala izgnati stra
hu, zato sta sklenila počakati do
konca mlatve.
Še enkrat se je jfrivila narij
ter mu ležala tiho v naročju z
občutkom razkošnega počitka in
udobja. Nato se je splazila sko
zi ograjo in sedla na stroj. Sven
je skočil na sedlo in ji mahal
s klobukom v siM, dokler ni
izginila v daljavi. Gladko ru
meno žito je padata za njo v
dolgi lehi.
V A SETO POGLAVJE
I
Mark1 Jordan je bil že v ,Jo
hannesonovi trgovini, ko se je
Kaleb pripeljal.
Klovaczevi konji'so bili prive
zani med vitkimi brezami ob ce
sti za cerkvijo ih na vozu je le
žala dolga krsta iz sirovih, pre
cepi enih topolovih brun in
obita z deščicami. V krsti je le
žalo truplo Antona Klovacza.
Mark je kadil pipo in se na
slanjal s komolci na prodajalno
mizo, ko je Kaleb vstopil. Ka
leb ga je ošinil z naglim pogle
dom in stopil grijčici moža
karjev, ki so pričakovali tam
ostalih udov cerkvenega zbora.
Nepričakovano in tiho je pri
drsal k Marku in obstal pred
pisarniške omare ob svojo sre-
"No, tudi tem se torej
ukvarjate, kaj?" se je nasmeh
ljal Marku in dvignil obrvi.
Mark je ostal miren. "Koli
kor je v moji moči," je odvrnil
in osorno pogledal. Vesel je bil,
da je Klovacžev fant oštal ztfr
naj pri vozu.
"No, dobro, čemu pa ne, če
mu pa ne," je dejal Kaleb s
preudarkom. Globoko je vzdih
nil in nadaljeval: "Seveda, ne
dvomno razumete, kako težko
nam je cerkvenim udom s taki
mi zadevami. Odgovorni smo
za upravo in se ne moremo iz
ogniti temu. Veseli me, d& bom
prvi, ki bom storil za nejever
nika vse, kar mi bo mogoče.
Ker ste prišli iz mesta, mofa^
te kajpada vedeti, da nferamo
čuvati v prvi vrsti svetost cer
kve in cerkvenega zemljišČaJ
y ftVrrts
i i j*
i!..
ljubki, prijetni svet, odkoder je
prišla Linda, in kjer bo njegova
na veke. Zdelo se ji je, da bo
zblaznela, če bo ostala le en
dkn še v nettii oblasti Kaleba
Gara. Bazen tega se je bližalo
še nekaj, za kar Sven ni vedel.
Mbrala bi mu bila povedati.
VpraV zdaj bi mu bila morala
razodeti. In če bi mu odkrila, bi
jo prisilil mahoma pobegniti z
doma. Morda bi bilo bolje po
čakati do konca žetve. Tedaj bo
Kaleb nemara že požabil sekiro.
Prištedila mu bo vsaj stroške
za najemnika. Judita je skle
nila, da zdaj še ne pove Svenu
svoje skrivnosti.
"Počakaj, S ven i da požanj«*
mo," je odvrnila.
"Oh ta žetev! Hudič vzemi
žetev!" je vzkliknil nestrpno.
"Najprej košnja, a zdaj žetev!
Meniš li, dk bi bil prišel db
mov, če ne bi bilo tebe? Lahko
bi jim bil poslal denarja, da'tii
si bili najeli delavca."
"Toda prestregel naju bo,
Sven, in me vtaknil v ječo," je
ugovarjala.
,"Ječa glupost! Prej bodo
njega vtaknili v luknjo!"
Bolniške ambulance so se razvrstile na obrežju v
Norfolk, V^., kjer se je izkrcalo prve mornariške žrtve
pri invaziji Evrope. Ranjence s« je pripel jato na bolrliški
ladji "itefuge." Čim bo stanje ranjenih mornarjev dovo
ljevalo, se jih bo premestilo V bolnišnice v bližini njih
dorritiv. Pričakuje se, da se bo Večina .teh fantov lahko po
vrnilo v .boj:
njim, zataknivši levi palec v žep ^uri|a malone do besnosti. "Pre-1 mečih kmetov, da se je opotekel
telovnika,-in je drgnil ključ
0(i,mislite
ver
brno žepno uro. Z drugo roko si Qarg je dejal mirno. "Odloči
je zamišljeno gladil brado.
jn
se
Mark je,pobesnel. Zdajci mu
je privrel^ jeza na dan. "I*o
tem vas je toriEfj' skominalo?
I^o, kar vzemite ga. Niti ene
kioVaczeve n ive
Mark je vTclj^tib premagova-| kaj časa bingljajočega v zraku,
nju stisnil zobe. Možakarjeva i Nato ga je zgrabil za okrajke
uglajena predrznost ga je raz- suknje in ga treščil v gručo str-
dobro, kar govorite o'jfo padel.
Antoha I^lovacza, Kaleb
svojega sklepa.
se
Toda zapomnite si, da tudi An
ton Klovacz ne berači pri vas.
Za nič, niti za grob."
Kalebu so se oži zožile do za
strtih zenic..
*To se vam bo utepalo, mla
dec., to se vam bo utepalo. Po
kažem vani vkljub vaši mestni
'oliki, da bi Ahton Klovacz le še
rtiogel beračiti pri'meni. Njego
vo zemljišče ni tako daleč od
mojega, da ju ne bi mogel spo
jiti
rip
dobite, do­
kler bo vtia^a piriavidli Ame
riki!"
Gruča v kotu trgovine se je
dtrla piloti! rfjirrta. Bili so veči
del lfthkoirrišelhi kmetje, ki se
ne bi bili dosti pdmišljali, ali
smejo pokopati Klovacževo tru
plo na svojem pokopališču ali
ne. Toda prešlo jim je v naya
do, da sd snfathtii v vsaki zade
vi bodisi veliki »li majhni, Ka
leba za voditelja. Markov očit
ni odpor proti Kalebu je bil
.večini od- njih ss«?bav«ii iti PP
všeči.
Kaleb je buljil v Marka in
preteče nagriil glavo prpti
njemu. DviglHl je roko in tlesk*
i|Uf s prsti. Ijferku'podr no«.:
"Glejte, da se poberete od
tod, -sicer vam zakurim goki
'fštLV*
fWAKOPRAVNOS*
Od'vđžanje Kdh^ericev
Half
itad bom storil .vse, kar mi bo gami, ražtimčte? Izginite, da ne
mogoče, toda sami vidite, ka- povem vsemu svetu, kaj ste, vi
ko je." Ponovno je privzdignil pavliha. Vi in tista' lf^ 'šdl
obrvi in zamahnil z obema ro-jmaštrica— eh—"
kama, kakor da bi bil hotel iz*
raziti precej brezupen položaj
te zadeve.
Taff
Mark je iztegnil rakb. Stisnil
je z dešriičo Kaleba za vrat, ga
privzdignil s tal in ga držal ne-
Bled od jeze je stal Mark nad
njim. "Prekliči svoje besede,
TT
prjiaganu
^}W lio' t' -.j*"« .•"% 'u* s^pj'ivr* J'9*h*v7m&f:'!%%
4»tdič, sicer ti zavij em vmt!" je
zakričal:
Kmetje sa ni^iravili proetof
ih Kaleb se je počasi spravil nal
noge. Skrbno'si je 0trese! prW
Z.
obleke in izravnal škriee in
okrajke svoje drage salonske
suknje, ki jo jć bil Oblelktfl z& to
priliko-.
"Ne vfeni,'dar bi bil rekel kuj
takega, kar bi moral preklica
ti,"- je dejal Kaleb in se sladko
nasmehljal. "Po mojih misliH
je mala učiteljica predobra zd
kateregakoli moškega. Hi, Hi
Ko je §tal Mark s stisnjenimi
ustnicami pred Kalebom, je ta
potegnil iz žepa srebrno uro.
"čas je, da pričnemo sejo,
gospoda," je izpregovoril. Ste
vsi pripravljeni? Ako ste^ po*
tem odidimo v cerkev!"
JUŽNI SLOVANI!
Kmetje so se presenečend:
spogledali. Mark je z mrkirik
pogledom stopil proti vratomf.
Na pragu se je ozrl.
"Prihranite si sejo, Antofe
Klovacz ne bi imel počitka V
zemlji, v katero bi ga stlačil
Kaleb Gare,'' jk dejal in od
šel.
Kaleb je gledal za njim in
oči so mu plamtele pod težki trii
obrvmi. "Ili, hil Obžaloval' boš
to, dečko! Obžaloval boš to," jfe
mrmral sam pi-i sebi.
Vsi kniet e brez iz feme sO'biH
V mučni zadregi:
Mark je opazil" da
faiit še sedi na vozu.
"Poženi k misijonarski pd
staji, sinko," mu je dejal prt*
jazno. "Tam imajo več prosto*
ra."
Ta?kovsfev sfe* odpeljala k riail
dvajset milj oddaljeni postaji
"katoliških misijonarjev na ju
gu. Pot tjakaj je bila dolga in
grapava. Le redkokdaj so jO ra
bili in je bila potemtakem Zane
marjena. Precejšen kos poti j«
držal skozi gozd, kjer je ozrač
je dišalo sladko po sušečem se
listju. Rdeči slapovi brusničev
a so viseli čez cesto in kristav
cf so'bili obloženi s šopi vošče
nega sadja, ki je že pričelo rde
ti. Dan je bil pokojen, le kdaj
pa kdaj je nenaden piš zvrtin
čil suho listje na poti pred vo
zom. Fant je sedel poleg njega
vso pot tiho ko smrt in se ozrl
kdaj pa kdaj proti krsti na vo
zu. Sirove deske krste so enolič
no ropotale pod platnenim po
grinjalom, odskakovaje od vo
za, ki je drdral brez konca in
kraja proti postaji. Solnce se je
že dvigalo proti poldnevu, vro
čina je pritiskala ter iztisnila
konjema iz črnih bokov blesteče
se kapljice znoja. Mark in mla
di voznik sta sprevidela, da sej
bosta morala ustaviti pH kakerti
naseljencu ter nakrmiti in na
pojiti konja.
(Nadaljevanje)
v
Dolžnost je naša da rrioralno ih materi
jalno podpiramo osvobodilno J)Q£bo
naših narodov v ^ari domovini.-
Združeni odbor južtiošldvanslcih Amerikah^ev pred
Ameriko iri pred celim svetom tolmači značaj, cilje,
in ideale osvobodilne borbe naših narodov.
IZVRŠITE SVOJt) DOLŽNOST TAKOJ, MNES!
pošljite svoje prispevke
%DRUŽENEMU ODBORU U ŽN OSLOV AN SKI
AMERIKANCEV.
Pokažite svojem« narodu, da Vani iti
nekaj dolarjev, dokler ohi žHvuj^jo
frl
•voja življenj«
!»•POŠLJITE TFORO#
"doiitHbUting Mknber'' istega.
$
..»..I
9ft
fond Jg^ružfen^tt
odNb^ra kot
v
*r
I
J-flt*
"»t.?"v
i
Opomini glede raci-
SLADKOR
Znamke št. 30, 311» 32 so stf
dfcj veljavne vsaka za pet fun
tov sladkorja, do preklica.
Žftaitika št. 40 je Veljavna za
p0t funtov sladkorja za vkuha
vanje konzerv, ill sicer df 2S.
ffUrttarja 194iJ.
M^SO, MAŠČOBE
Itđeče zrfanikc A 8^^^ 80
Velikvne do prekflea.
I^OCBSLRA'NOSMMR^L^
ZBIiEKJAVA
Mbdre znamke A 8 do 8 in
Al 5 so veljavne dO preklica.
tniTib N/n-ioNs
HONO#£0 to$MT/ONSf
AIR
WAS 17
TOHCf WHEN
YiARS QLI, HAS
B£KN
tEC0^AtfD By "P0lai«, UNITFD
5fATtS Al« CiREAt
BMTAIn/
v/tro/ty
AMERICAN,
tki CO-OKKATIOH Of
..V"*:
*%T-w
STRAN I
GASOLlN I
V 17 drŽavah na vzhoda, jI
kupon A-12 veljavni do 8. av
gusta. V drugih drŽavah je v
veljavi kupon A-12, in sicer
21. septembra.
ČEVLJI
Znamki št. 1 In 2 z aeropUp
rife* v knjižici §L veija#
ni do preklica.
^Podprimo borbo Amerike za demo
kracijo in svobodo sveta z naktfpoin
vojnih bondov in vojMo-varfevataifeb
znamk!
ar£/f locust plague/
*KUSSlAh AMD
INDIAN TftoOPi
me VftrriSH mDPLE
•i
AiRmen
MET ONA
MV SHUTTLE BOMBJH^ ROUTF Ffton
fN&LANPy "RUSSIA AND itajly,^
AND
lS2nd Street Tel.: KEnmotfc 31»
W IE TE»AJ
SPLOŠNO VREDNOST
KO JO EVE JAVNOST
KADAR SE pri vati Kili pojavi kaj novega, ki
bi zanimalo Vaše prijatelj# in iploino j»vno||,y
poročite tozadevno na
^vTo^ radevolje priopćujemo
breičpraČno
SCIENTISTS,WITH
EAST
I.OtU^T 5WARMS IM MIDDLF E«f TlURlTOHlES./
SUPPIY tfWFH^ytoW
POGREBNI ZAVOD
8ftOS ST. CLAIBK AVE. ENdicott 0583
Avtomobili la. bolnifikl vec rpđim in ob vsaki nad na razpolago.
'Mi siho vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo.
COLLINWOODSKI URAD:
9
up
'79
u
til
v
s
"1,1
«1
I||
IIJ
41%
As
J'!L
I
žil
*1
,7 \n\n JUSTINE. IffiLEN in
Cleveland. 0.i
We'll protcct your
families from run
&rBtfprise$
We
prices are Ceiling
Pnccs ortlrowcr^
Bombing With
ANTI-AIRCRAFT SHOT AWAY half the tail of the bi£ Halifax bomtr
shown in this picture taken at the moment when the pilot, in spite of this
damage, is carrying on with the job of unloading his bombs on enemy con%
centrations in France. This was during one of the R.AiP.'s heaviest boirtbingj
in support of the advancing Canadian and British gfoi^nđ troops. lW danojgtd
plan«? completed its assigned operation and nhaa|wi tt return to bise.
The United Committee of South-Slutic Amerfctr*
MVPark Avenue, Ne® York 28t N. Y.
w -i"pr v
-1
Ime
čeke irf izdajte nii irite i" i
United Ctnnntitiee of South-Slavic Amerjcmš
French Give Americans ftousing Welcome
RENNE3, FRANCE—Soundphoto—The entire population of Ren
lite turned out ti jj»ive the Yankees a real flag celebration aii
they passed throughltlie town.
Lieut. BRONISLAW QODi-EWSKt, AN
AMEtjJCAW OF POLISH DESC£rrr,i«fid
-IOINEP THE POLISH
•Signal Corps Radio photo
SHUTTLE BOMBING'
U.S. MO RUSSIAN
*USS»AN AIRFIELD STOP Of TVlE J-
V. «11 ST. CLAIR AVE.
UNITED NATIONS INFORMATION OFFICE MA FIFTH AVENUE. NEW YOBK M, K V.
E E I N S I N O V I