Newspaper Page Text
Uf. i +, V ""ft. M' $r W iV OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEM^ SLOVENSKEMU Y -Wp Izvršujemo vsakovrstne tiskovine VOL? XXX. LETO XXX. Domače vesti Turbina se pokvarila Prošli četrtek se je na postaji clevelandskega vodovoda na Di vision Ave. pokvarila ena izmed parnih turbin, ki dnevno napum pa 100 milijonov galonov vode. Omenjena turbina je bila šele nedavno popolnoma obnovljena. Sedaj se vrši preiskava, da se dožene, kako je prišlo do defek ta, ki je eden najresnejših, kar se jih pomni pri mestnem vodo vodu v zadnjih letih. Mačeha dobi deklico Okrajni sodnik Frank J. Mer rick je včeraj uslišal prošnjo 15-letne Jean Ford ter odredil, da še nadalje lahko ostane pri svoji mačehi, namesto da bi se morala vrniti k svoji materi, ki jo je zahtevala, odkar je umrl njen oče, od katere je dobil raz poroko pred 14 leti. Zaroka Zadnjo soboto sta se zaročila Miss Julia Snyder, hčerka Mrs. Justine Snyder iz 1170 E. 60 St., in Mr. Frank Petkovšek, sin Mr. in Mrs. Frank Petkovšek iz 1168 E. 60 St. Bilo srečno! Srebrna poroka Danes obhajata Mr. in Mrs. Tom Klasnič iz 1419 E. 47 'St. 25-letnico svojega zakonskega življenja. Prošlo soboto so jima prijatelji priredili lepo presene čenje na 3873 W. 135 St. Še na mnoga leta zdravja in zadovolj stva. Vile rojenice Pri družini Mr. in Mrs. Ray mond Sternot. iz 10713 Prince Ave. so se pretekli teden zglasile vile rojenice in pustile v spomin krepkega sinčka-drugorojenca. Mati in dete se dobro počutita v St. Ann's bolnišnici in se danes vrneta na svoj dom. S tem do godkom je Mrs. Mary Magdalene desetič postala stara mati, Mr. in Mrs. Frank Sternot iz E. 151 St. pa v drugič. Čestitamo! Iz bolnišnice Poznana Mrs. Frank Strumbly se je povrnila iz bolnišnice na svoj dom na Highland Rd., High land Heights, O., kjer jo prija teljice sedaj lahko obiščejo. Za hvaljuje se vsem, ki so jo obis kali, poslali cvetlice in voščilne karte ter darila. Ness zanesel "rdeče strašilo" v kampanjo Republikanski kandidat za župana Eliot Ness je v svoji kampanji privlekel na dan "rde Že strašilo." Na župana Burke-a, Iti je kandidat demokratske Stranke, je naslovil poziv, da "javno pove, da ne mara podpo re komunistov," o katerih je re kel« da delujejo za njegovo po novno izvolitev. Nessu, ki je rekel, da je "ko munistično vprašanje velike važ nosti v Clevelandu," se oči vidno Cedijo sline po delavskih glaso vih, katerih ne more dobiti, ker $o se vse unije, tako AFL kot tudi CIO, izrekle za Burke-a. PREDSEDNIK DRUŽB« SKOČIL IZ 47. NADSTROPJA NEW YORK. Charles A. Hilms, star 50 let, predsednik Triboro Coach Co., se je opra ^ričil tekom važne poslovne kon ference ter nekaj minut pozne je skočil skozi okno iz 47. nad etropja Continental Bank Build ing na 30 Broad Street. Z 4* Poudarja se, da bi morala ge neralna skupščina Združenih narodov odobriti z dvetretjinsko večino glasov vsako priporoči lo za uporabo ^ameriških čet v sodelovanju z ostalimi članica mi. Svoj govor je Johnson imel potem, ko je sovjetski delegat Andrej Višinski pred Generalno skupščino gladko zavrgel ame riški predlog za volitev v Kore ji, ki naj bi se vršile pod nad zorom Združenih narodov in predlog za ustanovitev takozva ne "straže" na Balkanu. Višin ski je tudi zahteval, da se ame riške čete umaknejo iz Grčije. Johnson je v radio govoru iz javil, da bi vsak neuspeh, da se ustanovi na Balkanu stražo, vo dil v nadaljna agresivna deja nja proti Grčiji in ostalim drža vam. Višinski dolži Ameriko strahovanja Zastopnik sovjetskega zuna njega ministra Andrej Višinski je obtožil anglo-ameriške pred stavnike, da so strahovali grške volilce in grško vlade. Izjavil je, dai so bili tako uspešni pri teh intrigah, da Zedinjene države sedaj predlagajo, da se v Kore ji izvršijo volitve in da se usta novi korejsko vlado toda samo dokler so ameriške čete tam. "Z drugimi besedami ameri ška vlada je odločena, da se vr šijo volitve v Koreji po vzorcu volitev v Grčiji v prisostvu nje ne oborožene sile. Stvarno, slabi vzgledi so nalezljivi," je rekel Višinski. Ta izjava je bila prva urad na sovjetska izjava glede ame riškega načrta za Korejo, ki je sedaj Razdeljena v dve okupa cijski zoni, v sovjetsko in ame riško. Rusija je predlagala, da se tako ameriške kot sovjetske čete takoj umaknejo iz Koreje in pusti korejskemu ljudstvu, da samo odloča o svoji usodi. Zedinjene države pa se bojijo, da bi komunisti prevzeli v Ko reji oblast. V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o do tjodkih po svetu in doma! flllHIlNHIMMMIlMIlHIMMIHimHIIMHINHUMUMl KONCERT Glasbene matice V NEDELJO. 2. NOV. 1947 V SLOV. NAR. DOMU NA ST. CLAIR AVE. Ifrižetek ob 4. uri popoldne 1 Ameriške čete utegnejo biti poslane v Grčijo Ameriški in sovjetski delegat zopet v besednem spopadu glede Grčije PLUSHING, N. Y., 20. oktobra—Zedinjene države so danes pri spodbijanju sovjetskih napadov glede Grčije,in Koreje opozorile, da utegnejo ameriške čete zaščiti Grčijo v soglasju z možnim ukazom Združenih narodov. Ameriški delegat Her3chel*" Johnson je v radio govoru (iz ven organizacije Z. N.) izjavil, da bodo Zedinjene države "pri pravljene sodelovati z ostalimi članicami Združenih narodov pri izvedbi kakršnih koli mer, ki jih bodo Združeni narodi pripo ročili za zaščito Grčije. Johnson n i n a a v n o s e k e a s e o uporabilo ameriške čete, toda, kot pravi neki ameriški pred stavnik, je to imel v mislih. Dvetretjinska večina potrebna za takšno akcijo Rlk, ijf wv4i Hf.iV'H'^fC^T $/ Socijalisti bodo v Italiji delali skupaj s komunisti 20. oktobra Po treh dnevih zasedanja izvršnega od bora italijanske socialistične stranke je odbor sklenil, da se sodeluje z italijanskimi komu nisti pri enotni politični akciji. Levo krilo socialistov, ki ga vodi Pietro Nenni, je izjavilo, da sklepi konference predstavnikov komunističnih strank ne bodo spremenili medsebojne sporazu me med italijanskimi socialisti in komunisti. Izvršni odbor je obsodil raz diralno delo desnega krila so cialistov, ki se nahaja pod vod stvom Saragata. V izjavi so čla ni odbora tudi ostro obsodili ameriško zunanjo politiko. Na prihodnji mednarodni kon ferenci socialistov, ki se bo vr šila v Antwerpu, bodo pred stavniki socialistične stranke Italije zagovarjali "živo akcijo socialistov za mir na svetu." V izjavi je nadalje obsojena propagandna gonja v zvezi s se stankom predstavnikov komuni stičnih strank, ki se je vršil v Varšavi. Poudarja se, da je vpitje "glede oživljanja komin terne" podobno metodam naci stov in fašistov. SPOLNI NAPAD IN UMOR SE KONČAL S SAMOMOROM DRACUT, Mass., 20. oktobra —Policija je danes našla truplo 23-letnega Russell P. Davisa, o katerem se je dognalo, da je zgo daj zjutraj na nekem samotnem kraju presenetil neko mlado dvo jico, ki je parkala v avtomobilu, nakar je fanta zaklal z nožem, njegovo dekle pa je odpeljal in jo posilil. Davis se je po izvršitvi dvoj nega zločina ustrelil in je bil naj den v syojem avtomobilu. Umorjeni moški je bil grad beni delavec Edward Pare, star 30 let, ki je bil neporočen in vojni veteran. Njegovo truplo je bilo najdeno okoli pet ur po tem, ko je njegova prijateljica, 24 let stara Marion Richards, policiji poročala o napadu. BEOGRAJSKI URAD BO IMEL DISKUSIJE BEOGRAP, 19. oktobra—No-» vi "Informativni urad" devetih evropskih komunističnih strank bo koncem novembra imel v Beo gradu svoje prvo diskusije. Bu letin, ki ga bo urad tiskal, bo pa izšel že prej. V prvi številki bodo objavljena besedila resolucij, iz jav in ostalih sklepov s konfe rence v Varšavi. Podpredsednik jugoslovanske ga presidjuma Moša Pijade, je danes zanikal, da je novi "In formativni urad" podoben bivši komunistični interhacionali. "Kominterna je bila svetovna stranka z močno disciplino," je izjavil Pijade. ,v I' v *1- dLM&ksss- i* -.' /"".'•* *--.••« J*' E U A I Y NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI WALLACE SE NAHAJA NA TURI V PALESTINI JERUZALEM, 20. okto bra. Bivši ameriški pod predsednik Henry A. Wal lace je danes dospel v Pa e s i n o I z a v i e a i a samo časnikarskih motivov pri obisku Svete dežele in in da se nadeja da se bo sestal tako z voditelji Ju dov kot z voditelji Arabov, da dobi vpogled v stališča obeh prizadetih strank. Z Wallace-om se nahaja Michael Straight lastnik revije "New Republic" in Wallace-ov pomožni ured nik Lewis Frank. Kratke vesti NOVA ČEŠKA USTAVA SKRBI ZA DRŽAVLJANE LONDON, 21. oktobra—če škoslovaška bo z ustavo zajam čila vsakemu državljanu zapo slenje s polno plačo. Po novi ustavi bo vsak državljan upravi čen do brezplačne zdravniške oskrbe, do penzije in počitnic. UNIJSKI URADNIK V CHICAGU UMORJEN CHICAGO, 20. oktobra—No coj je bil ustreljen Patrick Bren nan, star 65 let, ki je bil zaposlen pri svetu stavbinskih unij kot prodajalec oglasov, ko je stal pred baro v neki gostilni in go voril s poslovnim zastopnikom unije. Slednji je bil ranjen. Policija sodi, da to utegne bi ti začetek nove "vojske" med voditelji raznih unij, ki je svoj čas divjala v Chicagu. GOVERNER PREPOVEDAL ODPRTJE VOJAŠKIH KRST COLUMBUS, O., 20. oktobra —Governer Thomas Herbert je danes izjavil, da bo izdal 60 dnevno prepoved proti odpiranju krst s trupli vojakov, ki priha jajo iz prekomorskih bojišč, da se prepreči morebiten pojav na lezljivih bolezni v državi. PREVARILA GA JE MINNEAPOLIS, 20. oktobra. Rudolph Schweitzerju je bila odobrena razporoka ko je sod nija spoznala njegovo ženo kri vo dejanja "velike prevare". Ru dolphu, ki je star 51 let, je nje gova žena pred poroko "poveda la, da ima iz prejšnjega zakona enega otroka. "Velika prevara" pa je v tem, da jih dejansko ima osem. DANSKA ZAHTEVA UMIK AMERIŠKIH ČET WASHINGTON, 20. oktobra. Državni oddelek je-danes na znanil, da se Zedinjene države še vedno pogajajo z Dansko gle de možnosti, da ostanejo ame riške čete na otoku Greenlandu. Izjava državnega oddelka je prišla potem ko je danski zuna nji minister Gustav Rasmussen izjavil,v New Yorku, da Danska ne želi nobenih ameriških čet na njenem otoku. V TRSTU NI NOBENEGA 1 PRAVEGA SODELOVANJA TRST, 20. oktobra—Angleške in ameriške oblasti so danes ob vestile člana jugoslovanske eko nomske federacije Rudolfa Ku relića, da naj zapusti njihov sek tor mesta. V izjavi je Kurelić bil obtožen, da je kršil pogoje, pod katerimi so ga Angleži in Američani pu stili v njihov sektor mesta. Ku relić pa je anglo-ameriške obla sti obtožil, da so sovražne na pram jugoslovanskim udeležni kom na tržaški strokovni raz stavi, Vatikan želi ''čast nega predstavnika" pri organizaciji Z.N. Sv. stolica veruje, da bi Amerika morala imeti močno vodstvo v sve tovnih zadevah RIM, 20. oktobra (Poroča Kingsbury Smith)—Vatikan je prepričan, da obstoja resna ne varnost, da bi se komunisti uteg nili polastiti vpliva v Evropi,, če se proti-komunistične sile ne bodo ojačile. Sveta stolica tudi veruje, da je močno ameriško vodstvo v svetovnih zadevah in ekonom ika pomoč "zapadnim demokra cijam" edina nada, da se Evropo reši pred komunistično kontrolo. Če pa se želi trajni mir, je Vati kan zopet prepričan, da bi mo rali državniki polagati večjo po zornost osnovnim principom kr ščanstva pri urejevanju medna rodnih sporov. To, da je posebno potrebno pri takšnih vprašanjih kot je bodočnost Nemčije. "Častni predstavnik" krščanskih cerkev pri Z.N. Katoliška cerkev priznava, da je težko pridobiti voditelje v de želah, ki so pod komunističnim vplivom, za krščanske principe kot osnovo ureditve svetovnih problemov. Smatra, da nekateri od teh komunističnih voditeljev nimajo pojma glede pomena kr ščanskih principov. Toda navzlic temu Vatikan veruje, da bi mo rali voditelji "zapadnih demo kracij" stalno poudarjati te principe, če se želi preprečiti širjenje komunizma iji če se že li ustvariti mir na zdravi osnovi. V zvezi s tem Sveta stolica veruje, da bi bila dobra ideja, če bi se nekega predstavnika kr ščanskih cerkva imenovalo za neko vrsto "častnega člana Združenih narodov, ki bi ne imel pravico glasovanja." Kdo naj bi govoril za krščanske cerkve? Takšen predstavnik, kot Va tikan veruje, bi lahko brez pra vice glasovanja sodeloval pri de batah v Generalni skupščini, lahko bi opozarjal državnike na važnost moralnih in duhovnih vrednot pri razmotrivanju živ ljenjskih problemov, ki bodo po stavljeni pred to telo. Vatikan se zaveda, da bi bilo veliko vprašanje, kdo bi naj go voril za krščanske cerkve. Toda tudi ta težava bi lahko bila uklo njena, če bi se vsaki verski sku pini dovolilo, da imenuje pred stavnika na ta način, da bi eden drugega zamenjal. Sveta stolica pripozna, da je strah pred vojno danes v Evropi zelo močan. Veruje, da bi človek moral posvečati večjo pozornost krščanskemu učenju, če se želi preprečiti še en velik spopad. KDO DOBI MESTO POLJSKE V VARNOSTNEM SVETU? NEW YORK, 20. oktobra.— Skupščini Združenih narodov še vedno ni uspelo, da reši vpraša nje, kdo bo nasledil Poljski, ko se bo njen termin v Varnost nem svetu z 31. decembrom končal. Pri današnjem glasova nju je Ukrajina dobila 29 gla sov, Indija pa 25. Potrebno pa je, da ena od imenovanih držav dobi dvetretjinsko večino gla sov, kar pomeni 35 glasov. Današnje glasovanje je že enajsto. Največ glasov je dobi la Ukrajina pri devetem glaso vanju, ko je dobila 32 glasov, torej samo tri glasove premAlo. r.'.s'.r. Skušajo dognati, koliko je "rdečih" v Hollywoodu Filmski magnati pričajo pred odsekom za ne-ameriške aktivnosti Ko so člani kongresnega od seka pritiskali nanj, da se izra zi, če je za to, da se komunistič na stranka zakonito prepove, je Warner odgovoril, da bi bil za tak zakon, ako bi se ga moglo i z v a a i e z k še n a z v e z n e ustave. Priča, da so "rdeči" zbrali $87,000 za stvar Druga priča je bil filmski podjetnik in direktor Sam G. Wood, ki je rekel, da so holly w o o s k i o n i k i n e a v n o imeli priredbo, katere* se je ude ležila med ostalimi tudi odlična igralka Katherine Hepburn, in da ie bilo na dotični priredbi zbranih $87,000. "Ta denar vsekakor ni bil zbran za Boy Scouts", je rekel Wood, ki je član "Filmske zve ze za ameriške ideale", ki je bi la organizirana leta 1944 za boj proti "komunistični inflitraciji" v industrijo premičnih slik. Tretja važna priča na današ nji seji je bil Louis B. Mayer, predsednik Metro-Goldwyn Mayer korporacije, ki je rekel, da so največja nevarnost za premične slike levičarski pisate lji, ki skušajo zanesti "prevrat ne ideje" v spise za produkcijo filmov. i WASHINGTON, 20. oktobra—Danes je kongresni od sek za ne-ameriške aktivnosti začel zaslišanja glede vpliva "rdečih" simpatičarjev na ameriško filmsko industrijo. Prve priče so bili filmski podjetniki, katerim bodo pozneje sledili razni igralci in igralke. Podjetnik Jack L. Warner je* med ostalim rekel, da je odšlo- Tf«]:* ume vil šest pisateljev, ki so skuša- li zanesti "ne-ameriške tenden-!za "ne-ameriške ideje", predno so bili rabljeni in da ni še nikoli videl ameriškega filma, ki bi vseboval komunistično doktri no za nasilno prevrnitev vlade. Zagovarja produkcijo filma "Mission to Moscow" Warner je odločno zagovar jal produkcijo filma "Mission to Moscow", ki je bil napravljen e v o n o n a o a i k n i e istega imena, katero je spisal tedanji ameriški ambasador v Moskvi Joseph E. Davis. Ta film je bil v zadnjem času napadan kot "sovjetska propaganda" in rečeno je bilo, da je bil naprav ljen po navodilih iz Bele hiše. Warner je to trditev označil za "fantastično" ter dejal, da ako je bil omenjeni film "rde^ft. o a a n a o e e i a "rdeča propaganda" tudi vsa pomoč v materijalu in orožju, katera je bila med vojno poši ljana Rusiji kot naši vojni za veznici. Vprašanje ustavnosti tekoče preiskave bilo odloženo Predno je kongresni odsek za- ćel z zaslišavanji, je predsednik istega J. Parnell Thomas podal izjavo, v kateri je dejal, da se v filmski industriji nahajajo komunisti, ki bi radi videli, da bi ves svet postal komunističen. Thomas je obenem izjavil, da bo odsek šele prihodnji teden vzel v pretres ugovor odvetni kov nekaterih osebnosti iz Hol lywooda, ki zahtevajo, da se ce- OLDEST ŠTEVILKA (NUMBER 205 AiailJa ZOpei prOSl j„0 pomOC nU ce v spise, ki so bili namen je-1 ni za produkcijo filmov. Pristavil je, da se mu je iz WASHINGTON, 20. oktobra spisov posrečilo odstraniti vse Italijanski ambasador Alberto Tarachiani je danes ponovno iz ročil Zedinjenim državam apel za nujno finančno pomoč, s ka tero Italija želi kupiti v Ameriki premog in hrano. Tarachiani je časnikarjem iz javil, da Italija nima več "ne do larjev in ne sirovin." Vladni uradniki so izjavili, da bodo Zedinjene države v krat kem izročile Italiji $100,000,000. To je poslednji sklad vojnega oddelka, ki je določen za oskrtjo ameriških čet v Italiji. Vesti iz življenja ameriških Slovencev White yalley, Pa. —Po dol gi bolezni je umrla Mary Ga ličič, rojena Prek, članica SNPJ in pokopana v Exportu 6. ok tobra. Stara je bila 55 let, do ma iz Koprivnika pri Žireh nad Škofjo loko, po domače Mete ževa, v Ameriki 36 let. Tukaj zapušča moža, štiri sinove, dve hčeri in pet vnukov, v starem kraju pa sestro. Chicago. Vinko Ločniškar, ki dela v upravništvu Prosvete že mnogo let, je bil obveščen iz starega kraja, da se je 8. av gusta smrtno ponesrečil v avt ni nesreči njegov brat Franc o n i k a u o k o e n i o s k i nadzornik v Ljubljani. Doma je bil iz Zbilj pri Smledniku, Gorenjsko. Chicago, 111.—Predzadnjo ne deljo je umrl Fred Mesich, star okrog 30 let in sin lastnika tis karne Adrije, kjer se tiska Pro letarec. Bolehal je za sušico in se zdravil v Arizoni, od koder še je nedavno vrnil domov k star šem in zdaj umrl. Bolehen je tudi njegov oče. BYRNES JE ŽE NA RUSKEM SEZNAMU MOSKVA, 19. oktobra—Mos kovska "Pravda" je danes izja vila, da je bivši ameriški držav ni tajnik James F. Byrnes (ki je nedavno objavil knjigo spomi nov "Speaking Frankly," v ka teri zagovarja idejo, da bi se moralo Ruse s silo izgnati iz Nemčije, če drugače ne bi šlo), vojni podpihovalec, ki je na vdahnjen, da skupaj s trgovin- jnikom gkim ta Za SANS lotna preiskava ukine, ker krši šera uradu izročili $10 za SANS ustavna načela svobodnega iz-1 v spomin pokojnemu članu Louia ražanja. *Trbežnik. Averellom w Harrimanom postane voditelj "ameriškega imperializma." "Pravda" pravi, da je Byrnes neuspešen diplomat, ki je bil za menjan. Člani Čitalnice SND so v na- -s v 'f\\ \n\n CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), OCTOBER 21,1947 ADVERTISE I||.„- -v THE SLOVENE DAILY IN OHIO Commercial Printing of All Kinds