•'Glas Svobode"
fTHB Voica 0*Ll»W*>
SXMI-WI£KLY
fabm>«d by M. V. KOM) A
145* d«. Crawtord Av«. IlUavli.
Snbtcription $2.50 per year
AdT*rtia«m«ntt on atreament
PrzH svobodomiselni folutednik sa slo
venski narod v Ameriki.
9LAS SVOBODE" Uhaja tor*k in
-in
x» pot 1®**
c«—. c-g-jj-r •» "•
x» pol I«u - ; * >l 50
Mailov ta dopia« in poiiljatve i«
GLAS SVOBODE
MM I*. Cnmhrd Atom C1ICAGQ.ILL.
Phone: Lawndale 9948
Pri spremembi bivali!?* prosimo naročnik« da
aaa nataaino nainaaije pole« Novega di Star
■atlov.
latared a« JSeeoad-Ciai« Matter D«
Mabir S3rd 1913, at the Poat-Offic« at
Cfcieago, 111., onder Aet o t Mareh Jrd,
NISMO SAMI.
Na drugem mestu prinašamo iz-1
javo Hrvatskih Sokolov za svobo
do naroda. Rojaki, čitajte to izja
vo. (itajte, kako stališče zavzema
jo bratje Hrvati v teh kritičnih
časih, ko se bo kmalu začelo odlo
čevati o usodi evropejskih naro
dov, o usodi naših bratov na evro
pejskeni J 112:11.
Slovenski narod se je že izrekel
po svojih zastopnikih, da je za
jugoslovansko federativno repu
bliko. Eden izmed štirih jugoslo
vanskih narodov je spregovoril ,
polnomočno in pravomočno. V
sv >ji izjavi, sprejeti na narodnem
sestanku v Chieagu 11. avgusta
t. 1. je naznanil širnemu svetu, da
se strinja z načeli ruske revoluci
jonarne demokracije in da se za
naša na obljube predsednika \Yil
sona, ki je uradno izjavil, da se
strinja z načelom te ruske revolu
cije, ki hoče skupno, in s pomočjo
mogočnih Združenih držav in ve
like nove Rusije zastaviti vse 1110- 1
<"-i in dati največjo pomoč, da se '
ta načela udejstvijo: Nobenega
naroda se ne sme siliti, da bi živel
pod vlado, katere sam ne mara.
S to izjavo slovenskega naroda,
opirajoč se na načela ruske re
volucionarne demokracije in ob
ljube predsednika Wilsona, je ubi
ta zloglasna krfska deklaracija in
kupčija za slovanske narode s di
nastijo Karažorževičev, kar se ti
če slovenskega naroda.
Glas Slovencev se je razlegal in
njihov klic so culi bratje Hrvati.
Oglasili so se močni in pravični
ljudje, prepojeni z duhom napred
ka in svobode in tudi oni so vstali
in se pridružili slovenskemu po
kretu, tudi oni so izdali klic na
svoj narod, da vstane z njimi vred
in pove širnemu in pravičnemu
svetu želje in namene hrvatskega
naroda.
Slovenci iz srca pozdravljajo ta
korak bratov Hrvatov in naša že
lja je, da se temu gibanju priklo
pi sleherni Hrvat v Ameriki; naša
želja je nadalje da se hrvaško
časopisje prilagodi zahtevam časa
in naroda, opusti za narod škod
ljivo agitacijo za nove verige, ka
tere plete zanjo jugoslovanski lon
donski odbor in dela nesramne
kupčije s srbsko krono preko gla
ve naroda.
Dva jugoslovanska naroda sta
spregovorila, upajmo, da v krat
kem slišimo odločno in moško be
sedo še od ostalih dveh, da bode-,
nio združeni, vsi štiri jugoslovan
ski narodi, skupno povedali svetu,
da mi hočemo in zahtevamo fede
rativno republiko Jugoslavijo.
Naši rojaki iz tega lahko vidi
jo, da naše gibanje postaja moč
neje z vsakim dnem, vkljub naj
strupenejši agitaciji od strani ro
jalistov in dinastičarjev, ki bijejo
■ zgubljen boj.
Izvrševalni odbor Slovenskega
Republičanskega Združenja še ni
počel tako poslovati, kakor bi bi
lo želeti, to pa zaradi tega, ker
• vzame veliko časa, da se vse pri
pravi in potem sistematično razvi
ja naš program. Rojaki, pokažite,
da se zanimate za stvar in prisko
čite na pomoč temu odboru, da bo
vstanu energično nastopiti in da
bo porinil delo v ospredje.
Ali ste že ustanovili postajo
Zveze Slov. Svobodomiselcev? —
Sest članov je potrebno za usta
novitev postaje.
KDO MORE DEFINIRATI
KRISTA?
Zanimivo je opazovati kako
brezvspešno se nekateri trudijo in
kako so se trudili sestaviti življe
nje K ris t a, da bi isto bilo spre
jemljivo za ves svet ali pa vsaj za
tisti del sveta, ki se nazivlja krš
čanski.
Težkoče na katere so naleteli,
nam postanejo dovolj jasne, ako
vzamemo v pretres čudne trditve
o Jezusu — tisti dvojni naturi, ki
je ob enem človeška in božanska;
o Jezusu, ki je ob enem delal ču
deže in bil nekak zgodovinski zna
čaj. Strauss, Farrar, Renan in
drugi so nam dali zelo važne znan
stvene podatke, ki se naravnost ti
čejo te človeške in božanske oseb
nosti.
Jezus je prav gotovo nekak ču
den značaj — da, tako čuden ka
kor Buda, kateremu je tako po
doben.
Mi delamo svojo sodbo o Konfu
ciju, Humboldtu, Sokratu, Plato
nu, D^nvinu in drugih po tem. kar
nam zgodovina pravi in kaže v
naravnem in priprostem ter umlji
vem jeziku, toda o Kristu, o kate
rem bi morali imeti najjasnejše
podatke, ko mu vendar pripisuje
jo take naravne in nadnaravne
lastnosti, imamo jako malo zanes
ljivih podatkov, ki bi bili v resni
ci kake zgodovinske vrednosti. E
rangeliji po Janezu Luki, Matev
žu in Marku nimajo nobenega zna
ka resnice in ta naglavja so popol
noma arbitrarična. Kdo jih je po
stavil in kdo jih je spisal ne vemo.
Nihče ne ve, celo sam rimski pa
pež, ki je baje nezmotljiv, kot re
prezentant živega in vsegavedne
?a boga, nemore dokazati, kdo je
spisal tiste evangelije.
Nek pisec pravi o Kristu: "V
nobeni dobro balancirani pameti
ne more biti nobenega dvoma o
realnosti in veličanstvu njegovega
življenja, toda zgodovina o tem
'doveku samem je tako zavita a*
neglo legende, da je mogoč samo
lelni pogled v njegovo življenje."
in ravno tukaj nastane kon
fuzija v idejah. Antagonistična
lejstva si stoje v konfliktu. Bibli
ja nam v resnici daje dva Krista:
?den je zgodovinski, dober, pravi
len in mehak v značaju, ki je lju
bil človeštvo in je želel mu poma
gati.
Drugi lvrist pa se neprestano
poveličuje, si lasti neskončno moč,
ipirituelno modrost in pravico
vladati človeštvu, če drugače ne,
rsaj v duševnem oziru. On tudi za
hteva od človeštva, da je dolžnost
vsakega posameznika, da ljubi
njega bolj kot kar drugo na svetu.
Njegove besede so: "Tisti, ki lju
bi očeta ali mater bolj kot mene,
ni vreden mene: in tisti, ki ljubi
svojega sina ali hčer bolj kot me
ne, ni vreden mene." In te bese
de so mile v primeri s temi le:
"Če človek pride k meni in ne so
vraži svojega očeta in mater in
ženo in otroke in brata in sestro,
ia, celo svoje lastno življenje, ne
more postati moj učenec." Citate
Iji si naj napravijo sami svojo
sodbo in potem povedo, ako je v
teh Jezusovih besedah kaka mili
na.
In kaj bi porekli na take nau
ke:
"Brez domačega ognjišča, ne
more hiti napredka; brez družin
skega sorodstva je življenje niče
vo in ga ni vredno živeti."
"Vspeha v življenju ni brez 1 ju
bezni in zakonskega stanu."
''Cerkvena postava ne ustvarja
ne čistosti in tudi ne miru družin
skega življenja. Nad vsemi cer
kvami stoji človeška ljubezen. —
Nad vsemi vašimi duhovni in ve
rami stoji ljubezen do ene žene
od enega moža in do enega moža
od ene žene; za vašo vero je do
mače ognjišče in za tem pride va
ša družina. Tn boljše kot vse vaše
verske zmote in vaše svete absur
nosti, ie ljubezen soproga in žene,
starišev in otroka." (Ingersoll).
Ljubezen a* različnih stopnjah
vlada svet na tak način, da nobe
na druga stvar ne more tako; to
da ta ljubezen mora biti naravna,
sama od sebe, neprisiljena, mora
biti nekak impulz. Nasprotno pa
vidimo, da Jezus samo ne zahteva,
da ga človeštvo ljubi bolj kot sa
mega sebe, temveč nam eelo preti,
da nas bodo zadele slabe posledi
ce, ako se ne pokorimo njegovi
želji oziroma zapovedi.
Brez dvoma je, d<1 v nekih ozi
rih mnogi kristjani mislijo, da je
Jezus na nekak način tajni tova
riš vsake družine, d a si ravno se tr
di, da je živel pred dva tisoč leti
in da je bil bog in človek v eni o
sebi.
Dejstvo pa je, da so vsi evan
geliji samo kup spisov, ki se ne
zlagajo in so sestavljeni na pri
prostih pripovedkah. Mogoče, da
je ona povest kako je satan sku
šal Jezusa, najboljši dokaz za to.
Kaj je Jezus mislil in kako je en
til o brezštevilnih važnih vpraša
njih, še danes človeštvo ne ve in
tudi nikoli ne bo vedelo. Celo ti
sto, za kar trdijo, da je njegov
zgodovinski in mogoče resničen
značaj, je jako dvomljivo in to za
radi tega, ker se o njem pripove
duje toliko absurdnih pripovesti,
toliko čudežev in dejanj, ki so za
človeka naravnost nemogoča. Bil
je, ako se ne motimo Dr. Marti
neau, ki je celo dvomil, da bi bil
Jezus kedaj rekel te besede: "Pri
dite k meni vsi, ki ste obteženi."
Mi lahko in bi tudi morali lju
biti dobroto, čistost in mnoge dru
ge stvari, med temi idealne, ka
kor tudi resnične zgodovinsko zna
čaje. To seveda ni osebna ali naj
višja ljubezen na svetu, postavi
mo taka, kakor je ljubezen med.
dvema zaljubljencema, ko dva sr
ca bijeta kot eno. Taka ljubezen
je sad aktivnega osebnega življe
nja, toda teh elementov ne najde
mo v takozvani ljubezni boga in
K lista. Tukaj je ljubezen navadna
verska cerkvena dolžnost in nika
kor ne sentiment, ki je vskipel
sam od sebe. Ovažujmo to dejstvo
resno v popolnem etičnem smislu
in dajmo bogu in Jezusu njihova
prava mesta.
"Vsak verski problem je ob e
neni znanstven problem in kakor
je rekel Leuba v svojem slavno
znanem delu: "Vera v boga in ne
umrjočnost", tako naj rečemo tu
di mi, da "znanstven način je po
treben ravno tako v veri, kakor iz
van vere. Znanstvo seveda ne mo
re rešiti ali odgovoriti na vsak
problem, vendar istega se moramo
vedno posluževati kot edinega za
nesljivega sredstva. Zaključki ve
de niso nikoli konečni kar se tiče
kritike. Profesor Leuba tudi pra
vi: "Nobena znanstvena demon
stracija pojmovanja univerze
ni ali more biti popolna, ker člo
vek ne bo nikoli poznal cele uni
verze. •
PATRIJOTIČNA DOLŽNOST.
Iz urada zveznega blagajnika
smo prejeli sledeče pismo:
Klubom, Društvom. Organizaci
jam, itd. v Združenih Državah
Ameriških: —
Xa prvi poziv za dva bilijonsko
Liberty posojilo se je ljudstvo v
taki meri odzvalo in na tak način
pokazalo enotnost namena vsega
ljudstva v Zdr. državah v tej voj
ski za obrambo ameriških pravic
in udejstvitev trajnega miru, da
je uvaževanja vredno.
Amerikanci inozemskega poko
lenja, so se kot posamezniki in po
svojih organizacijah vdeležili tega
posojila v tolikem številu, da mi je
čast opomniti ta fakt in jim izreči
naj iskrene jšo zahvalo.
Vlada bo morala zopet kmalu
iskati novega kredita. V tem mo
ramo uspevati. Kakor ena veli
kanska enota, navdušena in volj
na, tako odločna kot nikoli po
prej, naj se ameriško ljudstvo od
zove temu novemu pozivu. To vse
se mora zgoditi ne oziraje se na
versko ali politično prepričanje,
ne oziraje se na spol, stan ali sta
rost in narodnost.
Edino s pomočjo dobro organi
ziranega, sistematiziranega in po
tem tudi narodno koncentriranega
truda, se bo to doseglo.
Zato iskreno želim, da se vsak
klub, vsako društvo in organizaci
ja posveti prišli kampanji za di li
go Liberty posojilo iz leta 1917.
AVm. McAdoo, zvezni blag.
In iz urada dikrektorja publici
stike smo prejeli temu pismu pri
loženo sledeče pismo:
Nanašajoč se na gorenj o i/^va
zveznega blagajnika McAdoo in
prepričan, da boste kot lojalni, pa
trijotični in varčni Amerikanci že
leli imeti priliko to dejansko do
kazati, si nsojani prositi vas slede
če :
Vsak klub, društvo ali organiza
cija, podporna, izobraževalna,
družabna ali kakoršnakoli naj pri
svoji prihodnji seji, ali pa če ista
ne pride tako hitro, tedaj pri skli
cani izvanredni seji imenuje po
seben Liberty Loan odbor in ob
vesti Bureau of Publicity, Treasu
ry Department, Washington, D. C.
in naznani imena in naslove odbo
ra ter ob enem da ime in naslov
društva ali organizacije.
Upajoč, da boste ugodili tej
prošnji zaradi njene važnosti v
najkrajšem času, da ho šlo delo
hitreje od rok, ostajam
z odi. spoštovanjem
Oscav A. Priče,
Director of Publicity.
Dost. ured. Pri prvem posojilu
so se slovenske organizacije izbor
ilo pokazale. Drugo Liberty poso
jilo bo razpisano v najkrajšem ča
su, toraj prosimo vse naše sloven
ske organizacije, da o tej stvari
takoj na prihodnji seji razpravlja
jo in izvolijo posebne Liberty
Loan odbore ter jih naznanijo
Bureau of Publicity.
Slovenci bomo iskali pomoči za
naše rojake v starem kraju pri
naši vladi, zato pokažimo njej, da
smo tudi mi voljni pomagati, da
se ta vojna ugodno zaključi za
Zdr. države in njene zaveznike,
ker edino od teh imamo pričako
vati pomoč in odrešitev našega
pod kruto tujčevo peto tarnajoče
ga slovenskega naroda. Društva
in organizacije skočite na pomoč
nr:i vladi in pomagajte ji, da bo
to posojilo vspelo. Vaš denar bo
najbolje naložen in o podrobnostih
varnosti in tega smo vam že veli
ko pojasnili, tako da je že danda
nes vsak rojak lahko prepričan,
da je vladi posojen denar najbolj
varen in obrestonosno naložen.
SKAZI IN MALI.
Ko ne hi Skazi in Mali postala
taka neločljiva prijatelja pri vsa
kem napadu na svobodomiselne in
soeijaliste, " Rdečkarje " v obče
iii ko bi Skazi imel kaj soli v ^la
vi, namesto otrob in če ne bi videl
pijancev in morilcev samo med so
cijalisti, potem bi ljudje molčali
in pustili ta dva posnetka božje
podobe z dolgimi ušesi pri miru.
Od "nekdaj" dobre pristašinje
Skazim i rja žalostnega spomina ža
lostne matere božje v Clevelandu,
ki se je preselila v Minnesoto smo
prejeli sledeče kratko pisemce z
izrezkom. Pismo se »lasi:
Po naključju sem prejela v ro
ke eno številko A ve Marija, v ka
teri pater Zakrajšek žalostnega
spomina neusmiljeno udriha po
"Rdečkarjih", jih nazivlja pijan
ce, morilce, - pretepače, sleparje
itd. Iz njegovega lista je razvid
no, da sta se pobratila z morilcem
Malijem in da sta sedaj oba stru
pena sovražnika "rdeekarjev in
rdečkarijc".
Kar je odveč je preveč. Patra
Zakrajšeka poznam še iz Cleve
landa in zdi se mi, da so Cleve
landčani lahko veseli, da so se re*
šili tega hinavca in zdražbarja, ki
pisano gleda in vidi samo eno
stran pri vsaki stvari. Iz priložene
ga izrezka, lahko vidite katoliško
stran pijanstva, sleparije, uboja
in morilstva.
Jaz le toliko rečem, da po far
jih jc prišla vera gori in po njih
gre tudi skokoma doli.
Ana Plut.
Ker je poslani izrezek preve
lik, da bi ga dobesedno prevedli v
slovenvščino in pokazali katoliško
stran rušileev domov, morilcev in
zločincev, zato naj v kratkem po
vemo vsebino istega.
Tragedija se je odigrala v stro
go rimokatoliški družini. Mož je
ubil ženo. Zakaj? Ker je ljubil in
hotel poročiti drugo in tega po po
stavah cerkve ni mogel storiti do
kler mu živi njegova v cerkvi po
ročena žena. Nek prijatelj mu je
svetoval, da gre v Reno in se tam
razporoči s svojo prvo ženo in po
tem civilno poroči s svojo ljubico,
tudi rimokatoličanko. Rimska cer
kev je proti razporoki in civilni
poroki. Toraj možu ni preostajalo
drugo, kakor da jih loči smrt in
se potem lahko s svojo ljubico
cerkveno poroči. Najel je fakina,
katerega jc dobro plačal in ki je
ubil njegovo ženo. Roka pravice
je zagrabila petero oseb, jih spo
znala krivim umora in sedaj se na
haja vseh pet rinio-katoličanov,
malijevega kalibra in Zakrajšeko
vi sveti cerkvi zvestih rokovnja
čev. Duhoven, ki je pokopal ubito
ženo, je v svojem govoru povda
ril, da tako končajo vse tiste že
ne, ki se branijo otrok — božjega
daru.
• • #
Ali ni to ena največjih lopovš
čin ; rimski duhoven, ki je dobro
vedel, da je bila noseča žena ubita
od najetega fakina z namenom,
da se jo na ta način spravi iz pota,
da se bo njen zakonski mož lahko
cerkveno poročil s svojo ljubico,
ker tako je bilo dokazano na sod
niji, da se je ubijalec spovedal in
duhovnu priznal zločin, je v pričo
mrtvega trupla, oskrunil čast mrt
ve žene in njeno smrt zvalil na ne
postaven čin, katerega je bog ka
znoval s smrtjo.
Nadaljno sodbo si naj napravijo
čitatelji sami in naj potem še ke
do reče, da nismo opravičeni šiba
ti take zveri, kakor so nekatere
pošasti pod krinko romanizma.
PRIDITE VSI!
Izvrševalci odbor Slovenskega
Republikanskega Združenja skli
cuje javen shod v Veliki Hoerber
jevi dvorani na Blue Island Ave.
in 21. Plače, v Chieago v nedeljo
30. septembra ob pol tretji uri po
poldan. V danes priobčenem vabi
lu na shod je priobčen tudi pro
gram.
Na ta shod je povabljen vsak
Slovenec in Slovenka, vsak Slovan
ne oziraje se na njegovo politično
ali ve rak o prepričanje. O politiki
in veri se tukaj ne bo razpravlja
lo, gre se za narodno stvar in go
vorniki se bodo omejili samo tega
v sedanjih časih najvažnejšega
vprašanja.
Vstopnina je prosta ili vsak je
dobrodošel. Vsi tisti, katerim je
l)lagor naroda pri srcu, ki hočejo
zvedeti pomen in namen Sloven
skega Republikanskega Združe
nja imajo sedaj priliko, da slišijo
dobre slovenske govornike, ki se
bodo potrudili pojasniti kaj hoče
mo in kaj zahtevamo Slovenci ozi
roma Jugoslovani.
Cenjena slovenska društva v
Chicago in okolici so vabljena, da
se korporativno vdeležijo tega
shoda. Velikanska vdeležba na
tem shodu naj pokaže ostalemu
svetu, posebno pa tistim, ki hoče
jo obdržati naš slovenski narod v
okovih despotičnih monarhij, da
smo Slovenci, vsi kot eden, za pra
vo svobodo našega naroda, za svo
bodo Jugoslovanov, za svobodo
vseli narodov na svetu.
Glejte za glavni vzrok.
Znanstveniki trdijo, da se more'
zasledovati vzroke devetdesetim
odstotkom vseli bolezni do želod
ca. Ako imate, na primer od časa
do časa popadke velike duševne
pobitosti in ee je vaša sposobnost
pobita, če trpite vsled vrtoglavice
ali vsled glavobolov, ki so omenje
ni samo na en del glave, tedaj si
zapomnite, da je temu kriva kaka
želodčna neprilika. Trinerjevo a
merisko zdravilno grenko vino je
najboljše zdravilo za želodčne-nc
prilike. Isto izčisti čreva in jih dr
ži čista, pomaga prebavi, povrne
apetit in ojaei ves sistem. Ako tr
pite vsled kromočne zabasanosti,
vsled napenjanja v želodcu, ner
voznosti, slabega spanca, splošne
slabosti, če tudi vam niso pomaga
la druga zdravila, vzemite z sigur
nostjo Trinerjevo zdravilo, ki je
zanesljivo. Cena $1.00. V lekar
nah. — Trinerjev Liniment je dru
go zanesljivo zdravilo. Ce imate to
zdravilo pri rokah se ne rabite ba
ti revmatičnih in nevralgičnih bo
lečin to sezono, tudi ne zvin jen ja.
napetosti žil, oteklin, itd. Cena 25
in 50e v lekarnah, po pošti 35 in
60c. Jos. Triner, izdelovalec, 1333
— 1339 S. Ashland A ve., Chicago,
Illinois.
(Adverti«ement)
Nobeno tele ni večje in bolj za
bito, kot je ravno človeško.
CENIK KNJIG,
katere se dobe v zalogi
"Glas Svobode", 2656 So. Crawford Ave.
Chicago, 111.
Cvetke iz papeževega vrta..$ .35
Jan Hus 25
Jezus in svetniki 35
Kako postati državljan 50
Knjiga brez naslova 50
Krvava noč v Ljubljani 35
Monizem 35
Škof proti župniku 35
$&jr3 Naročilom je priložiti de
narno vrednost, bodisi v gotovini,
poštni nakaznici ali poštnih znam
kah po en ali dva centa.
Water
Heater
Poceni
Cena mora kvišku za
35$ — $7 ali več -- ko
poteče sedanja zalo
sa. Do tedaj --
, $20
a Samo S3.00 doli in
™ $1.0 0 na mesec
i
Za ta standard
Lion No. 1 gre
lec vode na
| plin :Siter, ena
kostaven, učin
kovit in ekono
mičen. Naroči
4 te ga še danes.
THE PEOPLES
, GAS LIG H T &
* COKE CO.
Peoples Gas Building
Tel. Wabash 6000
Bolni Možje
DOKTOR PERLMAN rabi že 21
let najbolj znanstvene metode
pri zdravljenju kožnih in tajnih
spolnih bolezni.
VPRAŠAJTE GA ZA SVET DA
NES na 1532 W. 47th Street, bli
zu Ashland Ave., Chicago, I1L
Uradne ure od 9—12 in od 5—8;
ob nedeljah od 9—12.
NAZNANILO.
Naznanjam rojakom, da sem
prevzel zastopništvo za Družbo,
katera se nahaja v Washingtomi,
D. C., ki ima za prodati še nekoli
ko stavbišč (Lots) in sicer od Be
le Hiše 20 minut vožnje po ulični
železnici, katera pelje ravno sko
zi stavbišče (Allotments).
Cene stavbišč so različne; pro
dajej.o se pa po sledečih pogod
bah : $10.00 takoj in potem $10.00
vsak mesec toliko časa, da je ena
tretjina plačana, in na zadnje dve
tretjini se plačujejo pa tudi obre
sti po 5 od sto; ako hočete pa vse
naenkrat plačati dobite 10% po
pusta.
Rojaki: Pomislite, da AVashing
ton, D. C. je glavno mesto najbo
gatejše dežele na celem svetu in
ravno sedajne razmere bodo po
vzročile tako visoke cene na zem
ljiščih, da bode nemogoče za de
lavca, da bi si kupil najmanjše*
stavbišče v "NVashingtonu, D. C. —
Sedaj si pa lahko prisvojite eno
stavbišče v najbogatejšem in naj
slavnejšem mestu celega sveta, in
to samo za $10.00 na mesec.
Rojaki izvan Clevelanda pišite
in vam pošljem naslov najbližnje
ga zastopnika od ravno iste Draž
be.
Joseph Zajec.
15 Blackstone Bldg\, Cleveland, O.
Pri spahnenju in zdrobljenju
▼drgnite takoj a Dr. Richter-Jevem
PAIN-EXPELLER
j V rabi ie 50 let pri slovenskih družinah in pril
jubljen kot domače aredstvo.
Jedino Dravi s varstveno znamko sidra«
[ 35c. in 65c. v lekarnah in naravnost od
« P. AD. RICHTBR & CO.
f 4-80 Waahington Street, Ncw York, N. V*
P 6 R O C I L O.
Thornburg", Pa. — Naš zastopnik iz Thornburga, Pa.,
nam piše, da je oni dan, ko si je ogledal premogovnike P.
C. & Y. Coal družbe pronašel, da so premogarji tu jako
zadovoljni. Premo# je 5'4" visok, premogovnik je varen,
plača visoka in ljudje več zaslužijo kot kedaj poprej. Tu je
dovolj kar in dela se stalno. Družba potrebuje 25 sloven
skih premogarjev. Tja greste lahko pripravljeni za delo
po P. C. & Y. železnici ali pa se zglasite v uradu v Crafton,
Pa. Informacije dobite tudi na 804-5 Ilouse Bldg., Pitts
burgh, Pa.