I _
Nemske kolonijalne zgube
PRI CAMBRAIJU SO NEMCI PRESENETILI ANGLEZE IN‘ KMA
LU BI BILI ZAVRNILI ANGLESKO DESNO KRILO. NEM
SKE DIVTZLJE IZ RUSKE FRONTE NAMENJENE ZA
LASKO FRONTO SO BILE POSLANE NA ZA
PADNO FRONTO.
Anglezi so resili Lahe.
Avstriisko-nemski armadi na Laskem preti velika nevamost. Prislo
bo kmalu do odlocilne bitke na tej fronti.
True translation filed with the Post-master at CUcago m., December 3rd,
1917, as required by the Act of October »>th 1.1<.
Zgleda, da so Nemci masirali
vse svoje cete v prvih. bojnih ir
stah in rezervah za skupen napad
v veliki bitki pred Cambrai. Ste
vilo svezih cet, odtegnjenih iz ru
ske fronte je dospelo za zapadno
fronto in se ga vrglo v bojni metez
pri Cambrai-jn.
Kadi tega stoje Anglezi sedaj
pred problemom, ko morajo drzati
tozke pozieije na globoko v nem
sko crto zasekano linijo pred ve
liko premocjo sovraznika, ki je
dobro zalozen z malimi in velikimi
topovi. General Haig je radi tega
poslal velika ojacenja na to fron
Jto iz dmgih krajev. Zaradi vspeha
nemskega orozja, ki je prebilo bii
tisko postojanko na vzhodnem
koncu klina pred Cambrai-jem, so
bile cete generala Bynga prisilje
ne nmakniti se iz vasi Masnieres
in bliznjih gricev.
Izboljsanje zavezniske pozieije.
To umaknjenje angleskih cet
precej ojaci anglesko crto, kajti
ta oster klin zabit v nemsko crto
pri Masieres je bil jako tezaven
za obdrzati, ker je bil izposta\ ljen
od dveh strani in sicer iz severa in
juga. Angleske cete so se umakni
le iz Masnieres, lie da bi sovraz
nik vedel za to, kajti Nemci so
bombardirali to vas i^celih dva
najst ur po umaknitvi angleskih
cet.
Anglezi so bili preseneceni.
Sedaj vse zgleda tako, kakor da
so jib nemski generali v tej bitki
za Cam-brai prekosili. Anglezi so
koncentrirali najvecje stevilo svo
jih cet na sevemem koncu Cam
brai crte in med tem ko so Xemci
napadali tukaj to linijo, so to sto
rili zgolj radi tega, da so zakrili
gibanje in masrranje svojib cet na
angleSkem desnem krilu. Na tem
desnem krilu niso imeli Anglezi
mnogo cet in ker so Nemci \pn
zorili ravno tukaj svoje najbujse
napade, so Angleee presenetili in
tako se jim je posrecilo prebiti
anglesko crto.
Heroicen protinapad.
Nemsko napredovanje je prive
dlo Nemee ob stran Anglezev in
skoro,, da niso zajeli velike arma
de in odrezali 4,000 Anglezev od
ostalih cet. Anglezi so hitro spre
videli veliko nevarnost in v hudem
proti napadu so resili od glavne
armade odrezane oddelke in zavr
nili Nemce nazaj. Toda vsa britis
ka pozicija pred Cambrai-jem je
precej ranljiva zaradi mnogih ko
tov. Nemske zgnbe so bile narav
nost velikanske, mogoce vecje kot
kedaj poprej v katerikoli bitki, ki
je trajala dva dni.
Angleski pritisk na Flanderskem.
Na Flanderskem so zaceli An
glezi pritiskati na Nemce, najbrz
najvec radi tega, da preprecijo
Nemcem odtegnenje svojih cet iz
te fronte in posljejo pomoc pred
Cambrai. Britiske cete so ponovno
napadle nemske postojanke na se
verni strani Passchendaele grica,
severovzhodno od Ypresa in jnz
nem koncu tega grica pa so zajeli
mnogo nemskih utrjenih tock, ki
branijo glavno bojno crto na tern
robu. Brez vsakega dvoma je, da
je britiski napad na nemske pozi
cije pred Cambrai resil laski polo
zaj, kajti nemske divizije, katere
so bile namenjene za lasko fron
to, toda so jih bili prisiljeni v naj
vecji naglici poslati pred Cambrai.
Nemske zgnbe v novembru.
London. — Na podlagi stevilk
izdanih danes od vojnega urada
so Angleizi zajeli v mesecu novem
bru na vseh frontah 26,869 jetni
kov in 221 topov. Na zapadni fron
ti so zajeli 11,551 moz in 138 to
pov; 10,545 moz in 80 topov v Pa
lestini in 4,403 moze in tri topove
v Vzhodni Afriki.
Angleske zgube.
I
Berlin. — Princ Ruprehtova
nemska armada na Cambrai fron
ti je zajela 6000 jetnikov in 100 to
pov od kar je zq,cela s protiofenzi
vo zadnji petek, tako poroca nem
ski vojni urad. Racuni se, da so
Nemci zgubili od petka jutra med
Moeuvres in Venduille dve pru
ski diviziji, ki ste bili skoro popol
nonia uniceni. -Liia divizija stcje
10,000 moz.
Nemci so zopet v velikih masah
napadli pred Cambrai-jem, to
da britiska crta se drzi.
Pariz poroca da so odbili nem
ske napade na mnogih tockah pri
St. Quentinu in pri gozdu Fosses,
medtem ko Rim poroca o hudih
bojih med prednjimi strazami in
artiljerijo na mnogih krajih laske
fronte.
London. — Vzhodna Afrika je
bila popolnoma ociscena sovrazni
kov, tako pravi danasnje vojno po
rocilo izdano od vojnega urad a.
Poveljnik vojaskih cet v Vzho
dni Afriki, general Vandeventer
je brzojavil 1. decembra, da je se
daj dognano, da so Nemci popol
noma izcisceni iz Vzhodne Afrike.
Na ta nacin pridejo vse nemske
kolonijalne posesti v roke Angls
zev in belgijskih zaveznikov.
Zadnja nemskih kolonij.
Z zgubo Vzhodne Afrike je
Nemcija zgubila zadnjo svojo ko
lonijo, katera je merila nekaj cez
en milijon stirijaskih milj in je
stela okoli 14,000 000 prebivalcev,
vstevsi 25,000 belih ljudi.
Avstrijsko nemska armada v
nevarnosti.
Zadnja poroeila omenjajo o ve
likih tevtonskih pripravah za nov
napad na lasko crto. Tevtonci se
bodo morali pozuriti, ako hocejo
imeti kak poseben vspeh v Italiji.
Pozicija avstrijsko-nemske arma
de v Italiji je jako nevarna. Pre
nehati morajo z besedicenjem in
zgubiti ne smejo nobenega trenut
ka, ako hocejo predreti lasko de
fenzivno crto, katero pomaga bra
niti britiska in francoska armada.
Ako bodo mogli Nemci postaviti
na bojisce dovolj moz in topov,
potem se jim bo morda posrecilo
prebiti linijo ob Piavi in v Trentu.
Nikdo ne more zanikati, da ni
avstrijsko-nemska ofenziva v Ita
lija ena najvecjih zmag zadnjega
casa. Res pa je tudi, da s to zmago
ni se nic definitivnega dosezeno z
ozirom na to, ce Italija se ostane v
tej vojni kaka nadaljna vojaska
sila ali ne. Poleg tega pa so Nemci
postavili svojo veliko armado v
tezko pozicijo iz katere se ne bo
mogla tako hitro izviti, ako Itali
jani, Francozi in Anglezi dovolj
hitro privedejo zadostno stevilo
mostva in topov na to fronto, kar
jim bi dalo seveda gospodstvo nad
polozajem in bic v roke.
2elezniSarji zahtevajo visjo placo.
Cleveland, 0. — Iz glavnega u
rada zeleznicarske unije, ki ima
jurisdikcijo nad vsemi unijskimi
vsluzbenci pri vseh zeleznicah v
dezeli je bil izdan poziv na vse ze
leznice, da iste povisajo placo ze
leznicarjem za 40 odstotkov. To
povisanje place naj stopi v velja
vo s 31. decembrom t. 1.
Premirje na ruski
fronti.
Rumunija za premirje?
Amsterdam. Berlinski poroce
valec Dusseldorf General Anzei
gerja poroca, da se govori v dr
zavneni zboru, da je rumunska
vlada vprasala Berlin in Dunaj
glede pogojev za mirovna pogaja
nja in premirje. Porocevalec pra
vi, da hitro zakljucenje glavnega
odbora tega zbora daje povod za
taka sumnicenja.
Weser Zeitung, katere kopija je
dula sprejeta tukaj omenja, da je
Dr. Richard von Kuehlmann, nem
ski minister za zunanje zadeve te
ku polurnega zasedanja glavnega
komiteja nemskega zbora pred
clani zaupal veliko tajnost, na
kar je komitej takoj prenehal z
zborovanjem.
Premirje na ruski fronti.
Berlin. — Na mnogih krajih ru
sk e fronte je prislo do pogodbe za
lokalno premirje med raznimi di
vizijami. Ruska armada v okolici
Pripeta in juzno do Lipe in mnogo
ruskih generalnih poveljnistev je
sklenilo za premirje. Nadaljnje
pogajanje je v tiru.
Neka ruska deputacija je dospe
la do poveljnistva gen. feldmarsa
la princa Leopolda Bavarskega z
namenom, da se pride do splosne
ga premirja.
Ameriski milionarji
Stevilo milijonarjev raste in se je
v teku enega let a potrojilo.
Washington,, D. C. — Danes je
trikrat vec milijonarjev v Zdruze
nih drzavah, kakor pa jih je bilo
pred enem letom, kajti trikrat to
liko oseb je placalo davke od let
nega dohodka, ki presega eii mili
jon dolarjev, kot pa jih je bilo 1..
decembra 1916.
Deset oseb pa je v Zdruzenih
drzavah, ki imajo letni dohodek,
ki presega pet milijonov dolarjev.
To dejstvo je bilo odkrito od
komisnerja za davek, Danijela C.
Roper, v njegovem letnem poroci
lu o velikih dohodkih in davkih,
ki pride jo na te izvanredne velike
dohodke.
Tri sto sest in sedemdeset ljudi
je placalo davke od dohodkov, ki
• presegajo en milijon dolarjev na
leto. Uansko leto je placalo samo
120 ljudi davke od dohodkov, pre
segajocih en milijon dolarjev. ^
Koliko milijonarjev pa je, ki
znajo skrbno prikriti svoje irnetje
in velikanske dohodke in ki tako
| ne pridejo v postev pri tern poro
; eilu. Pogrlejte samo miljardarja
! Roekefellerja. ki se na vse nacine
| zvija in uposljuje najboljse prav
ne moci, da mu pomagajo od"a
njati od sebe vJadne birice in dav
karje.
—~ ' «
V teku tej?a leta so automobili
pobili 801 ljudi v drzavi New
I York.
Nova postna odredba.
Rojake opozarjamo, sosebno se
daj pred bozicnimi prazniki, ko
bodo posiljali razne pakete po pa
ketni posti, na sledeco postno od
redbo, ki je ze stopila v veljavo.
Pri posiljatvi paketov po paket
ni ■nosti je treba dati na vsak pa
ket tudi novo izdano vojno znam
ko. Postava dolocuje, da odposilja
telj sam viiici to znamko s tem,jja
jo najprej nalepi na paket, na
znamko zapise svoje zacetnice in
datum. Paketi, katere je markova
ti s znamkami do 25c zahtevajo
en centno vojno znamko; od 25c
do 50c pride znamka za 2c in tako
naprej za vsakih 25c ali manj post
nine po en cent v vojnih znamkah.
Ljudje imajo navado, da ob tern
casu prilepljajo bozicne znamke,
kakor tudi znamke Rdecega kriza.
Glede teh je dolocil glavni postar
v Washingtonu, da se sme iste
prilepljati samo zadaj na pisma in
pakete in nikoli na tisto stran,
kjer se nahaja naslov. Pisma ali
paketi, ki bodo imeli te bozicne
znamike spredaj pri naslovu, ne
bodo sprejeta.
Cene zivilom bodo padle.
Herbert Hoover, zivilni admini
strator je vceraj prorokoval, da
bodo cene raznim izivljenskim po
trebscinam padle s 15. januarjem,
kajti tedaj bo prisla na trg koru
za in mnogi drugi poljski pridelki
iz tega leta.
V Chicago se ze sedaj govori,
da bo cena hlebu kruha padla iz
deset centov na devet centov, ka
kor tudi da bode mleko mnogo ce
ne je.
Vlada se trudi na vse nacine. da
pomaga ljudstvu in prepreci tira
nje cen izivilom in kakor je raz
vidno pocasi razteza svoje prste
na vse predmete, ki so vitalni za
cloveski obstanek. Tezko je naen
krat udariti, ker to bi pomenilo
krizo, toda moc vlade postaja cim
dalje vecja in ostrejsa.
Lz Kongresa. -
Kongresno zasedanje se je zacelo.
— Postavodajniki so za to, da
se Avstriji napove vojna.
Washington, D. C. — Danes je
zacel svoje zborovanje zvezni kon
gres, tezko prioakujoc jutrajsnje
ga dne, ko bo stopil pred njega
predsednik Wilson in inu precital
svojo poslanico, s katero bo ubral
pota in nacine za vodstvo vojne
od strani Zdrmzenih drzav in za
veznikov.
Poslaniea, katera je nenavadno
dolga, je bila sinoci konecno odo
brena od predsednika in kopije
iste so bile ze brzojavljene na vse
zavezniske kapitole za publikacijo.
Predsednikovi svetovalci trdijo,
da bo ta poslaniea predsednika
Wilsona eden zgodovinsko vaznih
dokumentov, ki se bo tikal te voj
ne in naroda. Isto popisujejo za
vzbujajoc poziv na vse Amerikan
ce, da se primejo s ponovljeno e
nergijo te velike naloge, da se
premaga sovraznika.
Proti nemskemu mini.
Najvisji vladni uradniki so pre
pricani,, da bo predsednik, kot pri
znan govornik vseh narodov, ki se
bore proti Nemciji, s svojo posla
nico postavil na stran vse take su
gestije, da bi se sedaj sklepal mir
z Nemcijo po nacinu, kakor je bil
zacrtan v programu marka Lans
downa.
In dasiravno je predsednik paz
no cuval na to, da sc ne izve za
vsebino njegove poslanice, so nje
govi najblizji svetovalci tega nine
nja, da on ne misli se sedaj napo
vedati vojne Avstro-Ogrski. To
vprasanje, da se raztegne vojno je
bilo pree.ej pretresavano od sen^-.
torjev in kongresnikov ko so se
snidli skupaj.
Zahtevajo napoved vojne Avstriji.
Senator Gallinger, republikan
ski vodja v senatu in senator
Lodge, vrhovni clan komiteja za
zunanje zadeve, sta dva izmed vo
diteljev, ki so se izrazili, da naj
Amerika napove vojno vsem za
veznicam Nemcije. Istega mnenja
je tudi senator Stone, predsednik
komiteja za zunanje zadeve.
Toda vse misli kongresnikov so
bile v prvi vrsti obrnjene na to,
da se ta vojna tako vodi, da bo
vspesna, da se dovoli liberalno in
hitro za vse vojne potrebscine in
da se vse druge vladne aktivnosti
vodi jo kar najbolj ekonomicno.
Stirideset biljonov za dve leti.
V kapitolu je splosno mnenje,
da bodo prvi dve leti vojne stali
Zdruzene drzave okoli $40,000,000,
000. Poleg vojnega dovolila za le
tosnje leto v znesku devetnajst bi
lijonov dolarjev pride se dvanajst
bilijonov dolarjev za vojne stro
ske za drugo leto, to prinese skup
no svoto na eden in trideset bili
jonov dolarjev, in prav gotovo je,
da bo potrebnih se devet bilijo
nov dolarjev za druge sedaj se
neznane potrebscine.
Jetniki usli.
Joliet, 111. — Iz drzavne jetnis
nice v Jolietu je uslo okoli tri
najst kriminalov, kateri so bili ob
sojeni na dosmrtno jeco. Prezaga
li so zelezne mreze, napadli straz
nike, jih pobili, vzeli jim kljuce in
odprli celice od ostalih jetnikov.
Potem so splezali cez zid in usli.
Ti zlikovci, ki so najnizjega zna
caja sedaj strahujejo okolico in
napravili so ze vec nasilj in ropov.
Polieija in drzavne oblasti, kakor
tudi ljudske straze so jim za peta
mi.
Ali je car res pobegnil?
London. — Iz Zuriha, §vice je
skoz Pariz dosla vest, da je bivsi
car Nikolaj pobegnil iz samostana
v Tobolsku, kjer je bil zaprt kot
jetnik in da je prisel skoz Harbin
na Japonsko.
Wilson in Slovam.
V svoji poslanici nimunski vladi
je obljubil podporo slovan
akim narodom.
Washington, D. C., 1. dec. —
Predsednik Wilson je danes dal
vedeti, da Zdriizene drzave ne mi
slijo pustiti Rusije na cedilu. Pri- .
j cakuje se, da bodo nemski in av
strijski pogoji za premirje taki, ki
bodo vzbudili narodno. ogorcenje
in pomogli kar najhitrejsi padec
Boljsevikov.
Danes je vzbudila najvecje za
nimanje predsednikova brzojavka
poslana rumunskenvu kralju. No
vicarska porocila iz Dunaja ome*
njajo, da je vprasal nek sociali
stic™ poslanec v drzavnem zboru,
akio je tudi Rumunija napravila
ponudbo za mir, kakor je to stori
la Rusija.
Danasnja poslanica se tice rav
no tako ruskega naroda, kakor o
nega, kateremu je bila poslana.
Vsebina iste je sledeca:
Pomoc Slovanom.
“Ljudstvo Zdruzenih drzav je s
cutom’najvecje simpatije in obcu
dovanjem opazovalo heroicni boj
vasega velicanstva in rumunskega
naroda, da se obvaruje pred go
spodstvom nemskega militarizma
in resi svojo narodno cast in ne
odvisnost. N
“Istoeasno zclim zagotoviti vase
velicanstvo. da bodo Zdruzene dr
zave podpirale Rumunijo po vojni
po svoji najboljsi moci in da pri
kateremkoli konecnem pogajanju
za mir, bodo iste rabile svoj vpliv,
da se varuje east Rumunije kot
svobodnega in neodvisnega naro
da.”
Adminjstracija si je v svesti, da
ako se more pobiti nemsko propa
gando, ki je bila zanesena v Rusi
jo in druge kraje, da ne bodo vsta
nu centralne oblasti popolnoma
negirati pomoc zaveznikom od te
strani.
Porocilo ameriskega poslanika
daje nove upe.
V porocilih ameriskega poslani
ka Francis iz Petrograda, da Bolj
seviki ne reprezentirajo aktualne
ga ljudstva Rusije, daje jo najvec
je upe. Publikacija diplomaticne
kcrospondence od strani vlade
Roljsevikov je potrdila tukajsno
misel, da so bili voditelji maksima
listicnega gibanja pod direktnem
vplivom Nemoije: Ko se bo o tern
splosno zvedeio v Rusiji, jih bode
narod pregnal iz prestola in moci.
Tzjavlja se, da isto kar se je do se
daj doseglo v Rusiji, je bilo po
skusano tudi v Italiji. V publika
ciji tajne pogodbe med zavezni
skimi vlastmi in Italijo je razvid
no kaj je namen svarila uemskega
kancelarja von Hertlinga poslane
ga na lasko vlado v Rimu. Govor
kancelarja von Hertlinga pred
nemskem zborom je bil samo ne
kak poskus prestrasiti Italijo in
jo pripraviti, da bi sklenila sepa
raten mir. Isti se je nadalje sma
tral kot za nekako namigavanje o
preteci katastrofi, ki bo zadela I
talijo. .
REZULTATI VOJNEGA ZBORO
VANJA POVOLJNI.
. Park. — Medzavezniska vojna
konferenca in veliki vojni zbor, ki
se je sestal, da nkrepa glede veli
kih ekonomicnih in vojaskih vpra
sanj, se je pokazal popolnoma u
spesen.
Med tem ko se sklepe drzi stro
go tajno, vse kaze danes na to, da
so delegati Zdruzenih drzav, An
glije, Francije, Italije in drugih
ententnih dezel popolnoma zado
voljni z izidom.
Vojni koneil, katerega glavna
naloga je zenaeiti in koordinirati
vodstvo vojne se bo za stalno na
stanil v Versailles. Bodoci sestan
ki vojne konference, ki se bo ba
vila z ekonomicnimi, politicnirni
in financnimi vprasanji se bodo
vrsili v Londonu.
True translation filed with the Post
master at Chicago, 111., December 3rd,
1917, as required by the Aet of October
6th 1917.
Where do we
stand?
The Slovenes in United States are loyal to
the Government of United States and as a Slav
ic nation they never had any friendly feeling
for Germany or its Ally Austria Hungary. The
Slovenes in America have formed their Slove
nian Republican Alliance and have adopted a
Declaration, supporting the Entente cause, de
claring at the same time that the autonomy and
independence of this little and heroic Jugoslav
Nation lies in the victory of the allied arms.
The Slovenes in America are working for
establishment of a South Slavic Federal Repu
blic, comprising all Balkan Slav provinces,
therefor the Slovenes are in favor that the Go
vernment of United States declare war on Au
stria Hungary and thus strike a decisive blow
to the Teutonic rule and autocracy.
And since the Slovenes in America and in
Europe are open enemies of Germany and Au
stria Hungary, since all Slavic Nations within
the royal and imperial borders of Germany and
Austria Hungary are against Germany and Au
stria Hungary and are loyal to the Entente, the
wisdom would dictate, that the U. S. Congress
and Government consider all Slav Nations in
America, including Bohemians, Slovaks, Poles,
Srbo-Croats and Slovenes as friendly nations,
and treat them as such.
True translation filed with the Post
master at Chicago, 111., December 3rd,
1917, as required by the Act of October
6th 1911.
True translation filed with the Post*
master at Chicago, 111., December 3rd,
1917, as required by the Act of October
6th 1917.