Glas svobode. [volume], December 12, 1922, Image 1

About Glas svobode. [volume] (Chicago, Ill.) 1902-1931

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
GLAS
v slogi je mož! GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI <>d boja do zmage!
NUMBER ŠTEVILKA) 99 - CHICAGO, ILLINOIS, TTJESDAY DECEMBER 12th, 1922. VOLUME (LETNIK) XXL
Amerika za svetovni mir.
HARDINGOVI NAČRTI ZA MIROVNE DOGOVORE MED VSEMI!
NARODI. — ČETVEROZVEZA NAJ SLUŽI ZA VZOREC.
Tudi "tiger" je za mir.
AVashrngton. — Vlada Združenih držav se bavi z važnimi med
narodnimi načrti, katerih namen je zagotoviti mir med vsemi narodi.
Kedaj bo vlada podvzela odločilne korake v tej smeri, je odvis
no od reakcije, ki jo bo povzročila v inozemstvu Iiardingova posla
nica na kongres, v kateri pravi, da naj četVerozveza, katera je od
stranila vojno nevarnost v Tihem oceanu in miicdla angleško-japon
sko zvezo, služi kot vzorec za podobne mirovne pogodbe, kjerkoli na
svetu pridejo v vprašanje skupni interesi. Kakor znano, je bila lan
sko zimo sklenjena v Washmgtonu četverozveza za pomanjšan je o
boroževanja.
To predsednikovo izjavo bi se lahko smatralo kot izraz njegove
ga upanja na svetovni mir, ko ne bi neki vladni uradnik pripomnil,
•da ne smatra te izjave za najvažnejše v predsednikovi poslanici.
Njegova opomba, da namerava vlada raztegniti ta načrt na celi
svet, se je na merodajnem mestu potrdila.
Celotni načrt obsega pogodbe med evropejskimi državami, med
državami ob atlantskem oceanu, ter v južni in severni Ameriki, tako
<la bi se pogodbe četverozveze raztezale preko celega sveta.
S tem da se vsi posamezni dogovori združijo, ki bi se doseglo
•"Združenje vseh dežel", v kar se je predsednik Hardrng ob začetku
volilnega boja zavezal.
- -- - - . i •
Četudi do sedaj ni še noben načrt deiinitivno sesiavijuu, »c v ni
kdar sklepa z vso gotovostjo, da bo atlantsko-evropska pogodba obse
gala Združene države, Anglijo, Francijo, Nemčijo in Italijo.
O zvezi srednjeameriških držav, katere namen je zagotoviti mir
med srednjeameriškimi republikami, se ravno sedaj obravnava na to
:zadevni konferenci v \Vashmgtonu.
Na peti panainerikanski konferenci, ki se bo vršila v marcu 1923
v Santiago, Chile, se bodo sklenile pogodbe, s katerimi bodo zagotov
ljeni prijateljski ochiošaji med južnoameriškimi republikami in Zdru-j
ženimi državami.
Na podlagi teh pogodb se zavežejo vse sile, ki jih podpišejo,
predložiti vse spore, ki se ne dajo poravnati diplomatičmim potom, i
skupki konferenci. V slučaju, da so v 'nevarnosti pravice ene države
vsled napada kake druge države, so obvezane druge države začeti po
svetovanja kaj se naj ukrene, vendar so države dolžne samo moralič
i*o podpirati sklepe večine zaveznikov. V tej točki se razlikujejo
pogodbe od znanega 10. člena Zveze narodov. Kakor trdijo nasprot
niki Zveze narodov, bi deseti, čjegi pri mora I Združene države — če bi
pripadale Zvezi — da bi morale braniti ozemlje katerekoli države, ki
bi bila'napadena.
Najbrže se bodo naši poslaniki Harvey, Fletcher in Houghton,
ki se sedaj nahajajo v Londonu, kjer zboruje točasno konferenca mi
nisterskih predsednikov antante, pos/kušali prepričati o mnenju ev
ropskih vlad o tem Hardingovem predlogu.
Clemenceau — apostel miru.
Philadelphia. — George Clemencea,u je v svojem govoru v sobo
to priporočal, da se naj kmalu začno v Washingtonu pogajanja med
Združenimi državami in drugimi deželami glede upostaviitve svetov
nega miru.
V začetku govora je rekel: "Jaz prinašam tej deželi samo eno
sporočilo: "Jaz prihajam k vam k interesu miru".
Glede predsednikove poslanice je rekel: "To je vzvišena, po
membna in plemenita beseda za Evropo."
MISSISSIPPŠKI GUVERNER
OPROŠČEN.
Guvernerja Lee. M. Russela,
.Mississippi, je tožila njegova biv
ša stenograferka gospodična Fran
ce« Birkhead, da jo je zapeljal. —
Zahtevala je $100,000 odškodnine.
Včeraj je bila zadnja razprava.
Porotniki, sami veterani svetovne
vojne, so se vrnili v dvajsetih mi
nutah z enoglasnim sklepom, da je
guverner nedolžen. Prebivalci v
Oxford, Miss., kjer se je vršila o
bravjiava, je z velikim navduše
njem pozdravilo sklep porotnega
sodišča.
Guvernerjeva žena je med celo
preiskavo in obravnavo bila ob gu
vernerjevi strani. Obadva sta bila
vesela izida. Guverner je rekel, da
, je bila njegova največja želja, da
se pokaže njegova nedolžnost, in
<la misli sedaj se potegovati za se
dež v senatu*
Miss Frances Birkhead pravi,
da ni še konec te zadeve in da ne
bo preje odnehala, dokler ne zrna
ta.
SKRUNILCI GROBOV.
Policija v Atlanti, Ga., je zasa
čila na pokopališču pet Črncev, ko
so ravno odpirali neki grob. Zamo
rec Thurman Jones je priznal, da
je s svojimi tovariši v teku zad
njega meseca izkopal 'nad štiride
set mrličev. Grobove so odpirali;
ramo radi krst, ki so jih za dra?,
denar Drodavali. dočim so trupia
zopet pokopali brez krst. Policija
je dosedaj dobila štiri izkopane
• krste.
DEČEK SI KONČAL ŽIVLJE
NJE, KER GA JE MATI
KREGALA.
Sinoči se je ustrelil 131etni Gor
dcm Tuchband z očetovim revol
verjem. Mati je dala svojim trem
otrokom, dvema dečkoma m eni
deklici, razne nakupi j ene igračke,
ki so bile namenjene sestričnam in
nečakom, da jih lepo uredijo. Ko
so sedeli otroci pri delu, je ^kla
llletna Doris svojemu starejšemu
bratu Gordonu, da ji naj da neko
liko več prostora pri mizi. Deček
je odgovoril, da sam rabi prostor,
nakar je sestrica jokaje odšla k
mami v kuhinjo.
Ko je mati zvedela zaikaj se
hčerka joče, je šla v sobo in rekla
smu: "Gordon, 'ne smeš tako po
stopati s svojo sestrico- Gospodje
so vedno prijarni napram gospo
dičnam."
Gordenje sedel nfckaj časa tiho,
nato je odprl omaro in poiskal o
četov revolver. Trenutek na+o jo
pretrgal nočno tišino oster po Iv. .V a
tleh je ležal mladi deček s prestre
ljenim čelom — mrtev.
ČRNEC NA KOLU ŽIV
SEŽGAN.
V Perrv. Florida, je bil črnec
Charlie VTrijjht obtožen, da je li
moni učiteljico Ruby Hendrv. 8.
t. m. zvečer je ljudstvo zločinca
sheriffu iz rok iztrealo, na mestu
umora v zorni jo zabilo kol. nanj
privezalo ^rnca in sežgalo. Nasled
no jutro jc srrobokop ostanke po
bral m za^rebel.
I Konferenca ministrskih
predsednikov.
ANGLEŠKA VLADA NE DOVOLI NASILJA PROTI NEMČIJI.
— AMERIKA NAJ POMAGA: POINCARE BI RAD
ZASEDEL RUHRS&0 OZEMLJE.
London, 11. dec. — Konferenca ministerskih predsednikov za
vezniških držav, ki so se zbrali tu, da bi osnovali podlago za name
ravano konferenco v Bruslju, je razbita. Danes zvečer ob šesti uri
je bilo objavljeno, da je konferenca preložena do 2. januarja.
Angleška vlada je odbila vse nasilne načrte, ki jih je predlagal
francoski ministerski predsednik glede zasedanja ruhrskcga ozemlja.
Ministerski predsednik Bonar Law je pojasnil Poincareju, da je
javno mnenje v Angliji proti vsakim vojaškim korakom napram
Nemčiji. Poineare je zahteval namreč, da se-zasede ri^hrsko ozem
lje kot pa garancij a za Nemčiji dovoljeni moratorij.
Konferenca je bila preložena zato, da se na ta način prepreči jav
ni prelom med Francijo in Anglijo v vprašanju vojnih odškodnin, ki
jih mora plačati Nemčija.
Konferenca se bo nadaljevala, kakor se zatrjuje, bodisi v Londo
nu ali pa v Parizu. Med tem se upa, da se bodo našle garancije, ki
bodo zadovoljile Francijo in obenem odpravile nujnost vojaških ko
rakov.
#
Sporazum nemogoč — je obče mnenje.
V francoskih krogih sc odprto priznava, da poimenja preložitev
konference samo sredstvo, da se prepreči prelom med zavezniki,
predvsem med Francijo in Anglijo- Istočasno priznavajo, da je zelo
neverjetno, da bi se mogla najti podlaga, na kateri bi bil mogoč spo
razum med Francijo in An/glijo. ? k
Nadalje se zatrjuje v francoskih krogih, da je Poincare priprav
ljen delati v soglasju z Angleško vlado, da pa je vsled političnega po
ložaja v Franciji prisiljen zahtevati zasedbo ruhrskega ozemlja.
• : J ;
Tajne konference.
Konferenca, ki je bila določena za 12. uro, je bila preložena do
4. ure popoldne. Med tem časom so se ministerski predsedniki tajno
poovetovali, da preprečijo v zadnjem trenutku grozeč polom.
. i
»
Združene države — rešilni angel j.
SpLo&io sc pričakuje, da se bo posrečilo, predno se znova začne
konferenca, Ameriki opraviti Anglijo z Francijo. Z zanesljive ame
rikanske strani se zatrjuje, da bo Anglija bržkone stavila Ameriki
vprašanje, če je pripravljena prečrtati vojne dolgove Francije, ako
isto naredi tudi Anglija.
O tem načrtu je bil sinoči obveščen neki i.p]iven Amen*kanec, ki
*e sedaj mudi tu; v teku tedna bo bržkone državni tajnik Hughes di
rektno obveščen o posameznostih načrta.
V KENTUCKY BI RADI LINČA
LI MORILCA.
Ječo v Carter County, Ky., je
močno zastražena po šerifih, ki so
bili poklicani iz bližnjih krajev. Z
puškami zadržujejo razdraženo
množico, ki šteje nad petsto duš,
da ne naskoči ječe in se polasti 24
letnega Harrison Blantona. Blan
ton je »namreč v soboto popoldne
•na stopnicah sodnijskega poslopja
ustrelil 341etne.ga Pavla Herron.
Porotniki so ravnokar oprostili
Herrona, ki je bil obdolžen, da je
umoril" Blantonovega očeta.
Blanton je čakal pred poslopjem
na izid obravnave, in iko je opro
ščeni Herron stopil iz dvorane, mu
je Blaoiton zaprl pot in mu je z be
sedami: "Sodišča mnogokrat ne
vedo, kako se mora zadostiti pra
vici, a jaz vem" pognal več kro
gelj v glavo. Ena izmed krogelj je
ranila nekega mimoidočega. Her
ron je bil na licu mesta mrtev- —
Pričujoče občinstvo se je takoj ho
telo polastiti morilca, in le z veli
ko težavo se je posrečilo spraviti
ga v ječo, ki so jo močno zastraži
li. Pozneje se je posrečilo odpelja
ti Blantona skrivaj v Cattlets
burg, ne da bi številna množica,
ki je oblegala ječo, kaj zapazila o
tem.
Porotniki, ki so bili pri seji, ko
se je umor izvršil, so Blantona ta
koj enoglasno obtožili umora.
CLARA PHILLIPS BAJE
PRIJETA.
Poročali smo že, da je ušla iz je
če v Los Angel es, CaL, Clara Phil
lips, ki je bila obdolžena "umora
s kladivom". Kakor javljajo iz
Casper, \Yyo., so begunko sinoči
primili, ko je tam izstopila iz ne
kega osebnega vlaka. Kakor zatr
juje načelnik tamošnje policije,
odgovarja žena, ki so jo prijeli,
PRINCEZINJA SE HOČE RAZ
POROČITI.
Pariš, ll.dfcc- — Rumu'njska
princezinja Carol, bivša grška
princezinja Helena, namerava vlo
žiti v Parizu tožbo za razporoko.
Njen soprog, princ Carol, je pred
enem mesecem pustil svojo ženo,
m se vrnil k svoji prvi, morgana
tični ženi Mile. Jeanne Lambrino,
s katero je že svoječasno pobegnil.
Njegova mati, rumu'njska kraljica
Marija, ga je skupno z runmtnjsko
vlado leta 1919, prisilila, da je pu
stil svojo takratno ženo m poročil
grško princezinjo Heleno, kateri
je sedaj ušel. S svojim begom je
vdrugič zgubil svoje pravice -do
rumunjskega prestola.
Princezinja Carol se je vrnila s
svojo 5mesečno hčerko na svoj
dom v Atene. V Bukarešti in v Pa
rizu se govori, da bo poročila ne
kega boigatega grškega bankirja,
kakor hitro dobi razporoko od ru
munjskega princa.
DRAGA PROHIBrCIJA.
Moikraši so se zastonj trudili, da
bi se zmanjšali izdatki za prohibi
eijski biro. Zbornica je danes spre
jela predlog, ki zahteva $1,336,
000,000 za prohibieijo. Od te svo
te je namenjeno $9,000,000 za iz
vrševanje prohibicijskih izakonov.
TUDI "OČITNA" BOŽJA KA
ZEN?"
661etni metodistovski škof dr.
"VVaterhouse, je bil v Rnoksville,
Tenn. od avtomobila povožen in se
sedaj bori s smrtjo.
»
popolnoma popisu Mrs. Phillips.
Istočasno z njo je izstopil neki go
spod, katere-ga pa se policiji ni
posrečilo prijeti.
Balkanska konferenca.
REŠITEV DARDANELSKEOA VPRAŠANJA SE PRIČAKUJE SE
TA TEDEN- — RUSI BODO PODPISALI BALKANSKI
PROTOKOL.1
Lausanne. — Kakor se zatrjuje so Rusi sklenili, da bodo podpi
sali balkanski mirovni protokol, ki bo po sedanjih zagotovilih zgo
tovljen še pred novim letom.
Rusija se je naveličala biti vedno popolnoma osamljena in se bo
sedaj pridružila drugim silam, četudi se 'ne strinja popolnoma z mno
gimi določbami protokola.
Pojavilo se je vprašanje, če ne znači to, da se bo nahajal na pro
tokolu podpis Rusije zraven drugih držav, da te druge države s tean
pripoznajo sovjetsko Rusijo. Vendar se to z druge strani energično
zanikava.
Vojaški in mornariški izvedenci zaveznikov in Turkov so se v so
boto posvetovali o posameznostih dogovora glede Dardanel, in po do
sedanjih uspehih se smatra, da, ni nobene nevarnosti več, da bi se
konferenca razbila.
Turki so pojasnili zavezrnikom, da sprejemajo dogovore edino pod
pogojem, da se ugodno reši vprašanje Mosulskega olja. 'Prepričanje
prevladuje, da se bo z direktnimi pogajanji med Turčijo in Anglijo
dosegel sporazum v tem vprašanju, s katerim bodo tudi Združene dr
žave zadovoljne.
Končna rešitev dardanelskega vprašanja se pričakuje še ta te
den. —
DELAVCI OB PORENJU SE OB
RAČAJO NA AMERIKO.
Delavci na velikim zborovanju v'
Essenu protestirajo proti fran
coskim načrtom.
Essen, 11. dec. — V nedeljo je
bilo tu velikansko zborovanje vseh
delavcev iz okupiranih krajev ob
Renu. Enoglasno se je sprejel pre
dlog, da se protestira pri vladi
Združenih držav proti postopanju
francoskih okupacijskih oblasti in
proti nameravani okupaciji nove
ga ozemlja. Protest so poslali a
meriškemu poslaniku Ala-nson B.<
Houghton v Berlinu s prošnjo, da
ga on pošlje svoji vladi v Wash
ingtoui.
V protestu povdarjajo, da io
Porenje neločljivo od domovine, in
da je nameravana nova okupacija
ravno tako protipostavna in 'ne
pravična, kakor je sedanja zased
ba mest Duesseldorf in Duisburg.
TIGER NAS ZAPUŠČA.
Včeraj je bilo Chicago zopet po
čaščeno z visokim obiskom franco
skega "tigra". Prišel je z vlakom
iz Cresson, Pa., in je ostal 'nekaj ur
v mestu. Imel je tudi kratek natgo
vor pred "American Farm Bu
reau" o "kmet kot svetovni drža
vljan". Ob 2:30 popoldne se je od
peljal s posebnim vlakom na penn
sylva<nski železnici naravnost v
New Yorkt od koder se misli to
sredo odpeljati v Francijo.
Upati je, da nas ne obišče tako
kmalu, ker je pač lahko sprevidel,
da se Amerikanci ne ogrevajo po
sebno za take in podobne apostel
ne. _
IZGRERI NA POLJSKEM. I
Varšava, 11- dec. — Danee je bil |
zaprisežen novi predsednik Polj
ske republike Gabrijeli Naruto
witz. Pri tem. je došlo (io velikih
izgredov, pri katerih je bilo več o
seb ranjenih in ubitih.
Kakih 20,000 nacijonalistov je
Rkušalo preprečiti ceremonije. Na
rutowitz je moral čakati v nekem
poslopju dve uri, predno se je vo
jakom posrečilo očistiti ceste, da
je mogel iti v zbornico. Prisega srtj
je vršila v prisotnosti radikalnih
članov zbornice, ker ni prišel k
ceremonijam 'noben ftacijonalist. |
DVA ZLOČINA V AMERIKI NA
ENEGA T EVROFI.
WiLliam A. Pinkertom, predsed
nifk znane največje detektivske a
gencije na svetu, se je vrnil včeraj
v Chicago po šesttedenskim poto
vanju po Evropi.
"Scotland Yard in Surete sta
prejemala iz Londona in Pariza vse
velike amerikanske zločince", Je
rekel. Kakor kažejo skupna po
ročila o zločinih evropskih vele
mest, je tam približno 50% mani
zločinov na vsakih tisoč nrebival
c(*v. kakor pa v New Yorku ali pa
Chicago."
BLATNO JEZERO ODTEKA.
Največje sladkovodno jezero v
srednji Evropi, Blatno jezero na
Ogrskem, ki je nedaleč ogrskega
glavnega mesta, se stalno manjša.
Mesec za mesecem se opaža, kako
se oži obala. Vedno dalje treba ho
diti ob starega brega in kopalnih
hiš, če se hočeš kopati v topli vo
di. Ker je deževje popolnoma nor
malno in ker voda vedno priteka
v jezero kakor prei, si nikdo ne
zna raztolmačiti, kaj povzroča ču
dno obnašanje jezera. Ljudje, ki
,se nahajajo tam na počitnicah,
pravijo, da se jezero umika pred
"shieberji" —kar je obče znani
izraz za T*jne dobičkarje.
| Blatno jezero je dolgo 45 milj in
široko 3 do 10 milj. Njegova pr
votna površina je bila 420 kva
dratnih milj.
BARVA KOŽE NAS ŠE VEDNO
LOČI.
Vrhovno sodišče je odločilo, da
je takozvani 1iJim Ciw" zakon
v državi Mississippi še vedno v ve
ljavi. Po tem zakonu morajo po
tovati črnci na železnici v poseb
nih vozovih in ne skupaj iz belimi.
Trije beli gospodje so se pritožili,
da so morali potovati v istem vo
zu kot črnci; dobili so vsak $400
odškodnine. — Štirinajsti ameaid
ment sicer govori nekaj o enako
sti, a kakor se vidi smatra vrhov
no sodišče črnce za manjvredne.
AMERIKA BO FKBBBJUSSiiA
AVSTRIJO IN NEMČIJO
Z ŽIVEŽOM.
Washington, 11. dec. — Pomož
na akcija v kongresu, katere na
men je založiti Nemčijo in Avstri
jo z živezom, in tako preprečiti ne
izogibni iglad, ki grozi med zimski
mi meseci, je danes za en. korak
"napredovala.
Resolucija, v kateri se zahteva
$7.0,000,000 v gornje namene,
je bila danes izročena odboru za
zunanje zadeve. Resolucijo so sku
pno sestavili različni /k on grešnik i.
Kongresnik Cleveland A. Newto'i
iz St. Louis, Mo., je poudarjal, da
je treba hitro delati, če se hoče, da
bo imela cela akcija kak uspeh. —
Ne ve se še kaj bo z resolucijo
in če bo 'kongres dovolil $70,000,
000 v ta dobrodelni namen. Pa če
tudi se kongres ne bi čutil pokli
canega storiti tega človekoljubi j e
nega dejanja, so se izgledi za pre
skrbo Nemičije z živili zadnje čase;
zelo izboljšali. *
Pred kongresom se namreč na
haja predlog senatorja Norrisa, ki
hoče, da se osnuje sto mi
lijonska vladna korporacija, ki bi
nakozavala evropskim vladam, ka
tere žele kupiti ameriško žito, po
trebne kredite. Ker <ho brezdvom
no sprejeta ena izmed obeh pred
log, "je upati, da ne bo^Avstrija m
Nemčija preveliko trpela radi po
manjkanja.