OCR Interpretation


Glas svobode. [volume] (Chicago, Ill.) 1902-1931, December 15, 1922, Image 6

Image and text provided by University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Persistent link: https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045203/1922-12-15/ed-1/seq-6/

What is OCR?


Thumbnail for 6

Ilovice iz doma«* Kraje«.
Češko-jugoslovanska zvezna
pogodba.
Pogodba, ki je bila dne 31. av
gusta 1922 v Marijanskih Lažnih
med Čehoslo vaško in Jugoslavijo
sklenjena, se glasi:
Člen 1. Dogovori, sklenjeni v
Beogradu dne 14. avgusta 1920
med češkoslovaško republiko in
kraljevino Srbov, Hrvatov in Slo
vencev se podaljšajo za isto dobo
kot ta dogovor. — člen 2. Obe po
godbeni stranki vzameta na zna
nje med Češkoslovaško republiko,
Rumunijo, Avstrijo in Poljsko z
ene strani in z druge strani med
kraljevino Srbov, Hrvatov in Slo
vencev, Rumunijo in Italijo skle
njene politične in vojaške pogodbe
in dogovore. — Člen 3- Visoki po
godbeni stranki si bosta prizade
vali dati svojim gospodarskim, fi
nančnim in prometnim, odnosa jem
trdno podlago ter pri tem gledali
na čimbolj tesno kooperacijo med
obema državama. V to svrho se bo
do v tej zadevi sklenile .gotove do
ločbe. predvsem ugodne trgovin
ske pogodbe. — Član 4. Obe stran
ki se zavežeta nuditi druga drugi
vsako politično in diplomatumo
pomoč v svojih internacionalnih
odnošajih. — Ako bi smatrali, da
so njuni skupni interesi ogroženi,
se ob ve žeta. da se bosta sporazu
meli o določbah za varstvo teh in
teresov. — Člen 5. Merodajni ura
d' 1'eŠkOS'OVašKe repumme m Kra
ljevine Srbov, Hrvfltov in Sloven
cev se )kk!o medsebojno obveščali
o odredbah za izvršitev tega do
govora. — Člen 6. Ta dogovor o
sfane v veljavi pet let od dneva iz
rr^njave ratifikacijskih listin. Po
preteku petih let mora vsaka obeh
pogodbenih stra'nk odpovedati, in
sicer s tem, da obvesti drugO:
o+r>nk.> šest mesecev prej. — Člen
7. Ta dogovor se bo ratificiral in
°e b~»do ratifikacijske listine čim
prej izmenjale v Beogradu. —
Č]en 7. Ta dogovor se sporoči dru
žbi narodov. — Podpisa: dr. Be
neš, Nikola Pašic.
Radi navijanja cen obsojen.
Ivan Hribar, pek iz Slov. Bistri
ce, M je pekel premajhen kruh, je
bil obsojen pri okr- sodišču v Slov.
Bistrici na dva dni zapora in 250
din. globe. Hribar je vložil vzklic,
ki je bil pri razpravi pri okrožnem
sodišču v Mariboru zavrnjen, ker
6e sodni dvor ni mogel prepričati,
da kruh ni bil premajhen.
Prijeta tatica.
Na kolodvoru je bila aretirana
22letna Marija Bedovič, ki je v
Begunjah izmaknila svoji prijate
ljici 2000 kron vreden plet, v Kra
nju pa je izmaknila za 3500 K o
bleke neki služkinji. Značilno je,
da je prišla šele 4. m. m. iz zapora.
Svobodo je uživala samo teden
dnij.
Zagonetna smrt.
V Slovenskih Goricah so tamoš
n j i kmetje našli v potoku Šeavnica
Alojzija MueaK'hhoferja, mrtvega.
Pokojnik je star 76 let rn je doma
iz Sv. Petra pri Radgoni. Ne ve se
še, ali se gre tu za zločin, ali je
starček po nesreči zašel v vodo.
Posilstvo.
231etni vagabund Fortunat Me
ja vše k, rodom iz Zg. Zreč je dne
10. m. m. posilil 28ietno Antonijo
Kotnik z Dobrove ter nato pobeg
nil neznano kam.
Goljuf.
Tovarnarju opekarnarju Alojzi
ju Commu v Dragi pri Igu se je
neki neznan možakar predstavil z
napačnim imenom ter ga na ta na-1
čin ogoljufal za večjo množino o
peke, v skupni vrednosti 14,000 K.
Svmja ob jedla otroka.
Grozna nesreča se je pripetila v
se"u Mosorina. Žena posestnika Jo
vafna Saraza je bila zaposlena v
kuhinji, kjer je imela pri sebi tu
di svojega poldrugo leto starega
naroka. Ko je mati za nekaj mrnut
šla k studencu po vode, prišla je
v kuhnjo svinja, ki je odgrizla o
trokn obe roki. nos in ušesa. Ko
ee jo mati vrnila, našla je otroka
v nezavesti in vsega razmesarjene
Nesrečnega otroka so odpeljali
v hoTnieo. kamor je dospel že mr
tev. Proti neprevidni materi je u
vedena sodna preiskava.
Sumljivi agenti.
V zadnjem času so se v Bački hi
morebiti tudi drugod pojavili a
genti pomorskih brodarskih dru
štev, ki nabirajo izseljence za A
meriko, zlasti za Argentinijo. Lju
dem obljubljajo vse mogoče, cene
ne vozne liste, potne listine itd. —j
i Kakor se govori, so na ta način i
nabrali že nad 500 izseljencev, ve
činoma delavcev, *pa tudi nižjih u
radnikov.
Smrtna nesreča.
j Te dni se je pripetila v Sv. Lo-j
! vreneu nad Dravo težka nesreča,!
I ki j« zahtevala življenje mlad eni-1
ča Pulka. Ta je peljal velik voz:
'hlodov; ko je vozil po strmem
klancu, je skočil z voza, pri »tem
pa padel pod voz in ostal na me
stu mrtev. Kolesa so mu zdrobila
glavo.
i
Humorističen ponočnjak.
Poročajo nam iz Maribora: V
soboto se je zagovarjaj pred ma
riborskim kazenskim senatom ca
riniki sluga Josip Voelker, ki je v
precejšnjih alkoholskih objemih
žalil stražnika, ko ga je z njegovo
družbo po policijski uri gonil iz
gostilne. Voelker je sicer doma iz
Pobrežja pri Mariboru, vendar se
je stražniku legitimiral sledeče:
44 Jaz sem od carine, švabske mate
re srbski sin; kaj vas briga moje
vino, vi ste pijan, ajdite dalje!''
Sodišče mu je za to megalomanijo
prisodilo 14 dni zapora.
Mussolini hoče pritiskati na
Jugoslavijo. _
Iz Lausanne poročajo: Mussoli
ni je zahteval od Ninčiča, da Ju
goslavija mora otvori/ti promet z
Reko, da se bo mogla Madžarska
posluževati reške luke. V nasprot-'
nem slučaju bo Mussolini zahteval
otvoritev žel. proge Budimpešta—i
Reka od Lige narodov v smislu
trianonske pogodbe, ki to odreja.
Ljudožrc.
V Subotici se je spri s svojo že
no delavec Martin Vukalin, ki je
bolj udan alkoholu, kakor pa svo
ji boljši pmovici, ter ji je v prepi
ru odgriznil nos. Pri tem je ta nos
najbrže pohrustal, ker ga ni bilo
nikjer najti.
Velikomestna novost v Zagrebu.
Kavarna Cvetk jč na Cvetni ce
sti v Zagrebu je upeljala za svoje1
goste brezplačno vožnjo z avtomo
bilom. Vsak obiskovalec si lahko
telefonično naroči avtomobil, ki ga
pride iskat na naročeno mesto ter
ga brezplačno pelje v kavarno. ■
Trgovec s č oveškim mesom.
V Belišču se je zelo zanimal ne
ki elegantno oblečen tujec za 13
do 14 letne gojerike višje dekliške
šole. Obljubljal jim je, da jih po
vede v Opatijo, ker bodo zelo do-*
bro živele. Iz Belišča je odšel v O-,
sjok. odkoder pa je kmalu izginil,!
ker se je začela zanj zanimati po-1
licija.
Raznotero.
Poljsko-italijanski incident. |
1
Varšava. — Ker je varšavski -
"Kurjer Poraiin}^" pisal, da so I
talija*ai pri Vittorio Veneto začeli,
bitko, ko ni bilo nobenih Avstrij-j
cev več na fronti in tako dobili
"slavno zmago", se je podal itali-j
janski poslanik v Varšavi Tomma-j
sini k poljskemu zunanjemu mini-,
strstvn, pri katerem je v imenu
svoje vlade protestiral proti žalit
vam italijanske vojske po imeno
vanem časopisu. Minister se je o
pravičil in izjavil, da za člankom
v "Kurjerju" gotovo 'ne stoji ves
pujski ti a red. nakar je poslanik
zadovoljen odšel.
Francoski glas o vittorioveneški
zmagi Italije.
Italijani imajo pač to smolo, da
noče nihče verjeti v njihovo zma
go pui Vittorio Venoto, katero so
si enostavno izmislili. Italijani so
bili v vseh soških ofenzivah pošte
no tepeai in niso mogli z mesta, do
katerega so dospeli že prvi dan
vojnega stanja s pokojno Avstri
jo. Najhuje pa so jih dobili po gr
bi pri Kobaridu, odkoder so beža
lli nezadržno doli do desnega bre
ga Piave. Tam so potem več ali
manj v miru sedeli in čakali, d;
dozori v Avstriji nacionalna revo
lucija, ki je tudi res kmalu zada
la tej državi smrtni udarec- Naše.
posebno jugoslovensko in češko
slovaško vojaštvo je položilo orož
je, odpovedalo pokorščino ter se
odpravilo domov. Lahi pa so še ve
dno čakali in v Ljubljani je bila
že vzpostavljala narodna vlada, av-:
stro-ogrsko brodovje je že prešlo
v jugoslovenške roke, ko so se ko
maj Italijani dvignili ter pričeli z
— ofenzivo. Bilo je to pri bene
čanskem mestecu Vittorio Veneto.
Ofenzivi je imela seveda "goro
stasen" uspeh. Ker se Italijanom
ni nihče postavil v bran, ker se ni
hotel, so "zajeli" desettisoč ujet
nikov in neb roj vojnega materija-j
la ter 'prodrli' notri do Triglava,
Javomika in Snežnika. To je bila
pač zmaga, kakršno bi bili dosegli
lahko tudi brez vsakega orožja,
saj od njih pri tej "ofenzivi" tu
di nihče padel Tii. Kljub temu so
Italijani razkričali ta dogodek ko
"velikansko zmago, ki je odločila
svetovmo vojno". Sami so to pač
verjeli in verujejo še danes, smo
la pa je da jim drugi noeejo ver
jeti in se jim smejejo ter se delajo
iz njih norca. Tako se zgodi da s'
zdaj pa zdaj kak inozemski list po
norčuje iz njihovega Vittoria Ve
neta, a Italijani užaljeni protesti
rajo ter zahtevajo sat.isfakcijo. —
Pred nekaj dnevi je nek poljski
list napisal resnico o imaginarni i
talijamski zmagi pri Vitorio Veno
to in italijanski poslanik v Varša
vi je pri polj-slri vladi vložil pro
test. Poljski zunanji minister ga je
potolaži s tem, "da ne misli ves j
poljski narod tako kot oni list" in j
poslanik in rimska vlada sta bila i
zadovoljna. Sicer pa verujemo'
poljskemu zunanjemu ministru. d:i
ves poljski n-arod ne misli tako:
najde se med Poliaki gotovo trudi
kdo. ki misli še -slabše. Kftmai
je ibila končana ta "afera", že jo
nrišla žaliitev Vittoria Veneta z
druge strani — iz Francije. Tudi
Francozi, čeDrav so "fraitelli lati
ni" *ne verujejo v vittorioveneško
italijansko zmago. Ko je Mussolini
ob prevzetju vlade brzojavil Poin
careju, "da hoče njegova vlada g-'
starti zvesta idealom zmage pri Vit-,
torio Veneto, so se francoski listi j
namuzali in g. Auguste Gauvain je
napisal v "Journal des Debats1'I
obširnejši članek kjer pravi o tej
zmagi sledeče: "Ve li ysakdo v
Franciji kakšen je ta ideal ? Spo
miniate se d^bro, da je jeseni 1.
1918. general issimus italijanske
vojske, Diaiz. odločno odklonil za J.
btevo generalissima Focha in pre-!
mijerja Clcanenceaua, naj bi rtapa-j
del avstrijsko fronto ob Piavi isto-'
časno z napadom na Nemce v!
Franciji in Belgiji. On je čakal, da
zmagajo poprej Srbi na solunski
fronti in da razje Avstrijo revolu
cija, ker je vedel da potem naipre j
duje lahko brez opasnosti — na
račun drugih. In storil je tudi res;
tako — pričel je z ofenzivo pri
Vittorio Veneto komaj tedaj, ko so'
mu Avstrijci obrnili hrbet ter vi'
gli vstran orožje. Taka je bila ta
zmaga, tak je torej tudi njen ideal
— uživati delo drugih"- Radoved
ni smo če bo Italija protestirala r
>edai tudi v Parizu. Laž ima pa i
kratke noge.
Tolažba za kadilce. >
- x ' \ 11
Kakor poroča "Morning Post",
je imel te dni v londonskem hi g i-j
jenicnem institutu zdravnik dr. I
James Cantile predavanje o vpii-j
m kajenja, v katerem je naglašaL
la je med štirimi strupi, alkoho-!
om, tobakom, čajem m kavo, to-1
bak še najmanj škodljiv. Ako su 'j
za nekaj dni opusti kajenje, izgi-!
[it*ju takoj tudi vsi njegovi si&M
vplivi, doeim puste alkohol, čaj in
kava trojne posledice, posebno gCe- •
de slabenja srca. Sir James Can- ,
tile je završil svoj govor z beseda
aii: "Nočem vam svetovati, da o- i
pustite kajenje, ker vem, da bi te
ga itak ne storili. Pušite dalje re
dno, samo ne preveč. Ne popušite
dnevno več nego 30 cigaret, sku
šajte pa se ,ee le mogoče, zadovo
ljiti tudi z 20 ali celo z 10 cigare
tami dnevno.''
Zanimiva statistika porok med
otroci v Indiji.
Kako je še v Indiji razvita na
vada sklepanja porok med otroci,
dokazuje 'naibolj lansko ljudsko
štetje v Bombayu. — Po statistiki
tega ljudskega štetja se nahaja v
tem mestu le 18 kristjanov starih
nad 6 let, ki še niso poročeni in si
cer 8 dečkov in 10 deklic- Ena de
klica je bila poročena že z 1 le
tom, dve pa z dvema lotoma. Dvo
je dečkov in dvoje deklic je skle
nilo poroko v starosti 2—3 let; tro
je dečkov in četvero deklic v sta
rosti 3—4 let; dvoje dečkov in
dvoje deklic v starosti 4—5 let. 71
poročenih oseb je starih komaj h
— 10 let, 219 pa 10—15 let. Med
pripadniki Zoroastove vere se na
haja 7 poročenih otrok v starosti
izpod 4 leta ter 34 v starosti 5 —
10 let. — Med mohamedatfici je 72
zakoncev .starih manj kot 5 let i^i
298 manj kot 10 let.
9
Razporoke na Kitajskem.
V zadnjem času je število raz
porok na Kitajskem tako narast
lo, da se osnavljajo '4 društva pro
ti razporokam' \ Kakor se vidi še
tudi "sinovi nebeškega carja"
slabo razumejo s svojimi "boljši
mi" polovicami.
Veliko vinskih bratcev
se je peljalo s parnikom "La Croix
du Sud" v New York. Ker so v
Ameriki alkoholne pijače zabra
njcne, so se hoteli ti vinski bratci
v. aj med vožnjo iz Rio de Janeiro
nekoliko poveseliti s prepoveda
nim užitkom ter so vzeli velike
množine različnih alkoholnih pijač
s seboj. Ko pa jim je pijače sredi
pota zmanjkalo, so podkupili kur
jača, da je spustil v morje ves pe
trolej, ki ibi imel služiti za kurja
vo. Na ta način je bil kapitan pri
siljen, pristati na Bermutskih oto
kih, da je naložil novo kurivo in
pri tej priliki so se potniki tudi
zopet pošteno založili s pijačo
vsled česar je imel parnik 5 dni
zamude.
Statistika solavov v Češkoslovaški
V Češkoslovaški se je zgodilo
po neki praški vesti vsako leto
65,000 zločinov splava zarodka. V
okroglo 50,000 slučajih so 'nasto
pile vsled splava bolezni, ki so »a
htevale vsako leto približno 200u
smrtnih slučajev.
Preko Oceana v štirih dneh.
Parnik "Mauretania" je prišel!
iz Amerike v Plymouth s hitrostjo
24.4 vozlov. Za prehod je potrebo
val 4 dni in 23 ur, torej pet ur
manj kakor dosedanji brzoparni
ki. Med potjo pa se je moral tri1
dni boriti z močnim viharjem.
Morilec, požigalec in samomorilec.
Kadar se Italijan hoče maščeva
ti, ne pozna nobi-ne mere v svojem
divjanju. Tako se je pred krat
kim zgodila zelo 'krvava drama a
Mesini. Neki ladijski kapitan, Šte
fan Laspada, je vlomil z dletom v
drugo 'nadstropje v stanovanje,
kjer je živela njegova ločena žem
s svojo materjo rn bratom. Naj
prej je zabodel svojega svaka, po
tem je smrtno ranil svojo taščo, k
je prihitela sinu na pomoč. Naiti
se je spravil, nad ženo, katero je
sedemkrat zabodel. Ko so bili v s
Dirtvi, je zažgal hišo, si prereza'
vrat in skočil skozi okno.
Zopet "očitna božja kazen"?
Na dunajskem centralnem poko
pališču je neki duhovnik blago
slavljal ob odprtem grobu trupi t
nekega pokojnika. Pri tem je pa
duhovniku nenadno izpodletclo
tiakar je padel v grob in si zlomi
:>be nogi.
Čudni trebuhi.
V Trstu je te dmi neki finančni
stražnik patruliral po stari prosti
Inki. Ko je dospel v bližino Lloy
iovega hangarja, je zapazil tam 4
možakarje, ki so se ravnokar pri
pravljali, da ubero najkrajšo pot.
Vendar so se za enkrat premislili
in ostali 'na mestu. Par trenotkov
pozneje je že stal financar pred
njimi ter se zamaknil v njihove
trebuhe, ki so bili nenavadno obil
ni. In zgodilo se je tako, da so bi
li vsi štirje možje radi njihovih
čudnih trebuhov odpeljani na bliž
njo stražnico, kjer se je ugotovilo.,
da so trebuhi vsebovali kavo in si
cer vsega skupaj 40 kg. Možje sc
sprva trdili, da so 'nedolžni, kon
čno pa so priznali, da so ukradH
kavo v glavnih skladiščih. Vsi
štirje so romali v luknjo.
Poljub, ki nosi milijone.
Na dunajski Caligari reduti, se
je dal na dražbo poljub krasotice
Liane Haid. Srečni zmagovalec t^
dražbe je moral plačati 1 milijon
70,000 kron v korist dunajskih
filmskih igralcev.
Od polkovnika do mizarja.
Vpokojeni madžarski polkovnik'
Anton Kovaes se je po polomu Be
le Kuna šel učit mizarstva k mi
zarju Stjepanu Fabijanicu v Ka
posvaril. Te dni je položil "strogi
izpite" mizarstva ter je z izvrst
nim uspehom usposobljen za mi
zarskega mojstra. Svoj obrt je ta
koj nastopil in je z njim popolno
ma zadovoljen.
Ženo ubil s kladivom.
V Radovan.h pri Varaždinu jc
živel čevljar Stepan Habunek }
svojo ženo v ne preveč složnem za
konu. Ko sta se zadnjič zopet ne
kaj sporekia, je Habunek v jez
zgrabil svoje čevljarsko kladivo in
je ženo tako dol#o kresal po glavi
da je omedlela ter kmalu nato u
mrla. Habunek se je sam prijavi'
varaiždinskemu sodišču.
Koliko se pokrade na pošti.
V Čeh osi o vaški je bilo v zad
njem četrtletju ukradenih 504S
poštnih pošiljate v. V tean času je
bilo oddanih na pošto 6,338.479
pošiljatev, torej je z ozirom na to
število pokradenih samo 8 odstot
kov vseh posiljatev.
omesmca.
France: "Ti Pavel, kaj bi rajši
bil, milijonar, ali bolan na vročin
ski bolezni?"
Pavel: "Si li blazen, ko staviš
tako vprašanje!"
France : "Ne, ne, le odgovori na
moje vprašanje."
Pavel: "No, vendar bi rajši bil
milijonar."
France: "Vidiš Pavlje, kako si
nespameten. Milijonarji umrje j o
vsi, a bolnikov za vročinico pa u
mrje samo 70 odstotkov!"
Zdravo, poučno, zabavuo in in
formativno čtivo vam nudi list
<j!as Svobode; čitdjte ga!
AL0I8 V AN A,
, •
izdelovatelj neopojnih pijač kot:
(Soda Wat.er, Cider, Seltzer,
Pepsin, Grn^er Ale, itd.)
1835-37 Fisk St * Ohicago, HL
NOVA IZNAJDBA!
MU?'
Gas, a Modem Luxury
STOVE CARBURETOR,
dela kurilni plin (gas) iz
navadnega petroleja! Naj
novejša iznajdba za dom.
Nič več nesnažnega premo
ga in drv za Vašo peč! De
lajte plin doma!
STOVE CARBURETOR,
je rezultat potrpežljivega
eksperimentiranja z karbu
retorji, kakor so v rabi pri
avtomobilih, kjer se- upora
blja olje in zrak za kurivo.
Karburetor je izdelan iz
vitega železa, in je jam
čen, da ne poči ob največji
vročini. *
Ta karburetor se postavi
v navadno peč, je zvezan s
posodo kjer se nahaja olje,
iti samo teče v karburetor,
kjer se spreminja v goriven
plin z modrim plamenom.
Friprava je tako izdelana,
(Slika predstavlja v peči nastavljen karburetor.) da je mogoče poljubno re
gulirati plamen in vročino v peči. Stara peč je dovolj dobra. Ne potrebujete
nobene nove peči, kot edino ta karburetor in Vašo staro peč, pa imate najpri
pravnejšo peč, ki si jo morete misliti. S t^m karburetorjem v Vaši peči, ne bo
ste rabili nositi premoga in odnašati pepel. Dim ne bo mazal sten v sobi in kdr
je najglavnejše imeli boste mnogo manjše stroške, kot pa jih imate sedaj ko
rabite premog ali pa plin.
Petrolej sedaj stane 12e galona v večjih količinah. Z našo pripravo v va
ši stari peči pa boste samo na kurivu prihranili mnogo več v par mesecih kot
pa stane petrolej in ta karburetor.
Vsak "Stove Carburetor" je jamčen za deset let da ne poči vsled vročine,
da ne pregori ali pa se zamaže s karbonom.
, Cena karburetorjem za kuhinjske peči $18.50; za kamine $18.50. Vselej o
menite ako hočete karburetor za kuhinjsko peč ali pa za kamin.
Za nadaljna pojasnila pišite na našega zastopnika:
VICTOR S. SKUBIC
2727 S. Tripp Avenue Chicago, Illinois
GLAS SVOBODE
co.
2656 So. Cravvford A v., Chicago, III.
«
OBVESTILO!
Vsem drutvam, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kako'
tudi posameznikom se priporočamo za nat>avljenje
*
Vsakovrstnih Tiskovin
kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in uradt,
račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo
tudi
drtiJlHJena, pt ax)Ua in prehode
t |
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom
tista
••Glas Svobode"
dajemo vsa tozadevna pojasnila sastonj, samo poitao znamko
za 2c se naj priloZi za odgovor.
Preden odpotujete
v stari kraj, ali
preden plačate
za pot svojim rojakom iz starega kraja semkaj, obiščite naš
potniški parobrodni oddelek, da se prepričate, da Vam ne more
nihče nuditi boljših uslug in udobnosti, kakor jih mi nudimo.
Preden pošljete
denar kamorkoli v svojo domovino, povprašajte pri nas ter se
prepričajte o vseh ugodnostih, ki ^am jih vedno nudi
Ameriška Državna Banka
1825-31 Blue Island Avenue
Chicago, HI.
GLAVNICA $800,000.00
J. F. ŠTEPINA, predsednik. 9

xml | txt