OCR Interpretation


Glas svobode. [volume] (Chicago, Ill.) 1902-1931, December 19, 1922, Image 1

Image and text provided by University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Persistent link: https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045203/1922-12-19/ed-1/seq-1/

What is OCR?


Thumbnail for

„ , X) GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI Od boja do zmaget
V slogi je moe!
NUMBER (ŠTEVILKA) 101
CHICAGO, ILLINOIS, TPESDAY DECEMBER 19th, 1922. VOLUME (LETNIK) XXI
Ni imel uspeha.
PREDSEDNIK HARDOG JE SKLICAL KONFERENCO GUVER
NERJEV Z NAMENOM, DA POSUŠI AMERIKO.
Washington, D. C. — Na poziv predsednika Hardinga, da se vsi
guvernerji vdeležijo konference v Washingtonu, na kateri se naj
razpravlja o načinih in potih, s pomočjo katerih :bi ibilo mogoče po
polnoma osušiti Ameriko, se je zglasilo v Washingtonu samo petnajst
guvernerjev. In se večina tistih guvernerjev, ki so bili prisotni,
imajo le kratko dobo oblasti pred seboj, tako da ni sploh nobenega
upa, da bo kaj prida iz te konference. •
Guvernerji iz držav Illinois, New Jersey in New York, kjer je
ljudstvo volilo proti prohibieiji, se niso vdeležili konference.
Znamenito pa je to, da je prišel na konferenco guverner države
Maryland, g. Ritchie, ki je bil edini, ki si je upal povedati predsed
niku Hardingu in ostalim kolegom, da ni Volsteadov zakon nič vre
den, da je bil vsiljen ljudstvu in ravno radi tega, ker je bil vsiljen
narodu, ga ljudstvo ne spoštuje in se mu protivi.
Guverner Ritchie je rekel med dragim: "Volsteadov prohibis
ticni zakon je neznosljiv, neizvedljiv in prikrajšuje ne le samo posa
meznike za njihove ustavne pravice in svobodo, ampak vsiljuje nekaj
tudi posameznim državam, dasi imajo države že od nekdaj ustavno
pravico, da same skrbe za red v svojih mejah in regulirajo tudi način
življenja svojih prebivalcev."
On je kritiziral zvezno vlado, ker se preveč vmešava v delokrog
posameznih zveznih držav in jim skuša krajšati njih pravice; kritizi
ral je nadalje prohibistienega komisarja, Haynesa, in vsih -njegovih
4,000 pomočnikov, češ da niso kos svoji nalogi, to pa največ radi te
$:a, ker je pri celi stvari preveč grafta. Vobče je guverner Ritehie
jasno "povedal zbrani gospodi, da Volsteadov zakon ni za nič in da ga
•ameriško ljudstvo sploh ne mara.
Predsednik Harding je sklical to konferenco .guvernerjev v nadi,
<la se je bodo vsi guvernerji vdeležili in da bodo vsi privolili v to, da
se v njihovih državah upeljejo drastične postave v prid suhačev i ji
da Ameriko do dobra posušijo. In ker je prišlo na konferenco izmed
48 guvernerjev samo 15, med katerimi so bili trije, ki so bili proti
•Volsteadovem zakonu, večina pa takiih, katerih službena doba je
kratka, je že iz tega razvidno, kako malo narod ceni ta zakon in da
se ne strinja s prohibieijo.
Naše mnenje je, da Volsteadov zakon naravnost krati vsakemu
posamezniku njegove ustavne pravice in svobodo. Kaj mene ali ko
ga druzega briga, kaj je ali pije ta ali oni. To je 'njegova skrb. Če
pa človek ne ve mere in se opije, zato pa ima vsaka država, vsak o
kraj in vsaka občina svoje policijske naredbe in policijo, da skrbi za
mir in red. Vprašanje prohibicije je lokalno in zvezna vlada bi mo
Tala prepustiti to zadevo popolnoma v rokah lokalnih oblasti.
V-i
POLJSKI PREDSEDNIK
UMORJEN.
*ilJe
Varšava, 18. dec. — Gabrijel
Narutovvitz, prvi poljski predsed
nik, je bil danes umorjen ob prili
ki poseta umetnostne razstave.
Kopenhagen, 18. dec. — Po po
ročilih, ki so ravnokar dospela
semkaj. se nahaja Varšava v oble
gal nem stanju. General Pilsudski
si je prisvojil vso moe in nastopa
kot diktator. Napadalec predsed
nika Narutowitza pride takoj pred
vojni socl in bo ustreljen.
• • •
Xarutowitz je bil prej minister I
za zunanje zadeve poljske republi
ke. Njegovi kandidaturi za pred-j
sednika so siLno nasprot.ovali
''pravi" Poljaki, ki so organizira
ni v nacionalistični stranki. Ko je
bil kijub temu izvoljen za predsed
nika, so nacijonalisti uprizorili ve
like demonstracije ob priliki nje
govega nastopa, in pri zaprisega
nju ni bil navzoč niti eden naci jo
nalistični poslanec. Pri tistih de-|
•nionst racij ah je bilo precej ljudi I
ranjenih in nekaj tudi urbitih.
Narutowitz je bil izvoljen z glaso
vi Nemcev, Judov, Ukrajincev in
Rusov; samo 186 Poljakov je gla
sovalo zanj, a za ^rofa Zamojsky-1
ga je glasovalo 227 Poljakov.
Do izvolitve novega predsednika
vrši predsedniške posle, kakor do
loča poljska ustava, predsednik
poslanske zbornice, Rataj. Njego
va prva dolžnost je, da takoj skli
če narodno skupščino v svrho no
vih volitev. Rataj pripada stranki
prejšnjega predsednika Vitoša.
Umorjeni Narutowitz je bil ro
jen leta 1865 v Felze, sedanjem
Litavskom; študiral je v Libau.
Petrogradu in Zueriehu, ter je kot
inženjer deloval pri vodnih pro-1
jektih v Franciji, Švici in Španiji.
Poklican je bil tudi v komisijo za
izrabljanje vodnih sil Rena kot
priznan vesčak. V službo poljske
vlade je vstopil kot -eraditelj šele
junija meseca leta ,1920. .
NEVARNOST NOVEGA PREMO
GARSKEGA ŠTRAJKA
NARAŠČA.
Premogarji, kakor tudi lastniki
premogokopov pravijo, da vse
kaže na nov štrajk dne
1. aprila.
Kakor zagotavljajo uradniki
premogarskih unij in lastniki ro
vov, bo skoro "gotovo prišlo do
stavke dne 31. marca, ko poteče se
dajija pogod ba med premoga rji in
lastniki premogovnikov. ^
V Chicago je sklicana konferen
ca za 3. januarja med obema
strankama, ki pa ne more prinesti
žaželjenega uspeha, ako se ona ali
druga stranka ne poda in popusti
nekoliko v svojih zahtevah. Zad
nja skupna konferenca rudarjev
in lastnikov se je sešla z namenom,
da se naredi kak načrt, po kate
rim bi se naj vršila pogajanja gle
de plač dne 3. januarja. Toda ta
konferenca se ni mogla zediniti
glede kakega določnega 'načrta.
Tn možne rešitve oostojajo:
Prvič, da se pride do zedinjenja
po prejšnjih načelih;
drugič splošni štrajk in
tretjič, da se vlada vmeša na
kak način.
Lastniki jam nočejo miru na sta
ri podlagi; oni zahtevajo brezpo
gojno , da se plače zmanjšajo.
Premogarjd noeego odnehati
niti za stopinjo. Zavedajoč se svo
je moči se trdno držijo svojih pra
vičnih zahtev. Zavedajo se prav
dobro, da bo treba zopet s štraj
koin braniti in izsiliti svoje pravi
ce, pa se zato že sedaj pripravlja
jo na to možnost.
CENE NARAŠČAJO.
Cene življenskih potrebščin, na
debelo in na drobno, so se v 'no
vembra dvignile za 2 odstotka. V
primeri z letom 1S13 so se cene za
na drobno <po višale od 25 — pri
Salt Lake — do 56 — pri Rich
nioud t— odstotkov.
V zadnjih deve<tih lotih imamp
naslednja povišanja cen: Chic£\
ge, 46%;; Detroit, 47%; Milwaii
kee, 44%: St. Louis, 43%; Minne
apolis, 42J&; Indianapolis, 37%.
Ameriški bankirji na pomoč
Nemčiji?
VLADA BO STAVILA PREDLOGE GLEDE
NEMŠKIH PLAČIL.
Nemški poslanik trdi, da je Nemčija tik pred propadom.
Washington, D. C., 18. decembra. — Nemški poslanik se je odpe
ljal v New York, brezdvomno radi dogovora z ameriškimi velebanka
mi radi pogojev nameravanega posojila Nemčiji.
Nemški poslanik je opisal državnemu tajniku Hughesu vso rev
ščino, v kateri se 'nahaja Nemčija, vse njene poskuse, da se spravi
zopet na noge, popolno nezmožnost, da bi mogla plačati ogromne svo
te, ki jih zahtevajo zavezniki, in neštevilne nevarnosti, iki grozijo po
tlačiti popolnoma na tla ves 'nemški 'narod, če se kmalu ne vzame z
njenega hrbta neznosno breme roparacijskih zahtev.
Pri zadnji kabinetni seji se je temeljito obravnavalo vprašanje
internaeijonalnega posojila Nemčiji, v svrho, da se njene finance
spravi zopet po konci. Vendar, kakor se poroča, ni ibil o tem stav
ljen vladi nikak praktičen predlog.
Visoki državni uradniki,sicer pravijo, da je po njihovem mnenju
upliv Združenih držav pri rešitvi reparaeijskega vprašanja velikega
pomena, vendar niso hoteli odkriti natančnih načrtov. Iz tega se
sklepa, da je naša vlada pripravljena staviti gotove predloge, ki bi
bil i_ koristni pri konferenci ministerskih predsednikov v Parizu. —
Kakor se zatrjuje so med Parizom in Londonom živahna pogajanja
v teku. Nemčija ni dosedaj še omenila koliko bi lahko plačala in
zatrjuje se, da nemška vlada tega tudi ne bo storila, ker se boji, da
bi Francija zahtevala potem večjo svoto.
Francija se premišlja.
Pariz. — Na predlog ministerskega predsednika Poincareja je
sklenila zbornica z 512 proti 76 glasovi, da se preneha z vsem stran
karskim bojem in sovraštvoma, dokler trajajo razna pogajanja o zu
nanjih zadevah, ki se tičejo Francije. S tem je dobil ministrski
predsednik zaupnico. "Prosim samo za par tednov časa", je rekel.
Zatrdil je, da Francija lahko računa samo na mal del odškodnine, ki
jo jma plačati Franciji Nemčija, in nameravano znižanje zavezniških
dolgov medsebojno, povzroča tudi zmanjšanje zahtev napram Nemči
ji, a Francija lahko račiina, da »bo Francija 'bolj upoštevana pri de
ljenju in imela večje prednosti pri plačilih. Prej je zahteval For
£uet, ki je znan kot najhujši nemcožrc in tglarvni kričač za zasedanje
ruihrske kotline, da se natančno določi svata, ki jo ima Nemčija za
plačati in da se izprazni Porenje, kakor hitro je vse plačano, dočim
je Daudet s skrajne desnice ugovarjal, češ da taka politika pomeni
maščevalno vojno s strani Nemčije v teku petih let.
Francoska vlada bo vsak predlog s strani Združenih držav, v Ko
likor se tiče nemške odškodnine, skrbno proučila, tako se je danes za
trjevalo, ko so prišla prva poročila iz Washi'ngitona, da 'namerava
predložiti ameriška vlada važne predloge. Bivši ibelgijski minister
ski predsednik, de la Croix se neprestano trudi, da bi zopet izbral na
skupno posvetovanje velobankirje različnih dežel, da bi ti skupno z
zavezniškimi in nevtralnimi vladami določili skupno svoto nemške
odškodnine, da bo potem Nemčija polagoma splačala to svoto potom
mednarodnega posojila. Njegova prizadevanja podpirajo angleške,
holandske, belgijske jn tudi nekatere *newyorške banke. Svota poso
jila naj bi bila kakih štirideset do šestdeset (milijard zlatih mark; pet
ali deset milijard več ali manj ne igra posebne uloge. Ta grupa
bank pa zahteva, da se političnim potom zagotovi nemški obstanek in
možnost rednega plačevanja. V to svrho morajo dotične vlade skle
niti politične določbe največje važnosti. Francoski ministerski pred
sednik in ostali vodilni politiki Francije so natančno poučeni o tem
načrtu in o vseh posameznostih, a so ga doslej vedno energično od
klanjali. Sedaj pa se da spoznati iz 'neuradnih poročil, da je fran
coski vladi žal, da se ni to vprašanje rešilo na zadnji 'konferenci in
ternacijanalmih bankirjev, ki se je vršila letošnjega junija meseca,
ko ni bil nemški kredit tako slab, kakor je sedaj radi padca marke.
V AMERIKI JE DOVOLJ
ŽVEPLA.
V državi Texas in Louisiana,
posebno po onih krajih kjer so
močvirja, so toliki zakladi žvepla,
da bi Amerika lah-ko zalagala ves
svet s to mineralijo. Do sedaj je
Amerika dovažala žveplo iz Sicili
je, ves uvoz iz Italije pa je sedaj
ustavljen, ker so ameriški inženir
ji našli nov način proizvajanja in
na jugu so sedaj odprli velikanske
žveplene rudnike. Uporaba žvepla
je mnogovrstna. Najslavnejši žve
pleni izdelek je takozvana žveple
na kislina.
V PATAGONIJI SO NAŠLI DE
VET NOG DOLGE KOSTI
NAJVEČJEGA DINO
SAURA.
Buenos Aires, 18. dec. — La
Plata muzej je danes izdal poroči
lo, da so se našle kosti patagon
skega dinosaura, ki šo večje, kot
katere do sedaj najdene. Najdeni
sta ibili dve ključnici, vsaka devet
noj* dol pa. Ti dve kosti z ostalim
okostjem silne živali sta bili naj
deni dne 20. novembra v Neuquen.
Najditelji so preiskovalci imeno
vanega muzeja. Največje kosti,
TRIKRAT NA TEDEN
bo izhajal Glas Svobode kmalu po
Novem letu, zato, ak*> še niste na
ročnik, je sedaj čas, -da se nanj na
ročite. Če vam pa je naročnina po
tekla ali pa vam poteče sedaj kon
cem leta, ponovite naročnino ta
koj, da boste list redno prejemali.
In ko pošljete svojo 'naročnino, ne
pozabite dobiti še vsaj enega no
vega naročnika na ta prepotrebni
■napredni, svobodomiselni in delav
ski list.
Za vsako novo celoiet.no naroč
nino ali pa za dve pol-letni novi
naročnini Vam pošljemo nagrado:
bankovec za 100,000 (4otisoč)
pravih , ruskih sovjetskih rulbljev.
Celoletna naročnina za Zdr. dr
žave stane $3.50, pol-letna $2.00.
Za stari kraj, Kanado in Chicago
pa $4.50 za celo leto in $2.50 za pol
leta.
Če želite naročiti Glas Svobode
svojcem v starem kraju storite to
takoj, do Novega leta, kajti po
Novem letu, bomo prisiljeni zvišu
ti naročnino za stari kraj radi več
je poštnine.
najdene pred temi, se nahajajo v
Združenih državah, "kjer so bile
tudi najdene.
Roparji ugrabili $200,000.
BAJE SO NA POTU V CHICAGO, KJER JIM JE
NASTAVLJENA ZANKA.
En stražnik ubit med silnim ognjem. — En bandit
težko ranjen.
Denver, Colo., 18. dec. — Vsi šerifi države Colorado patruljirajo
po cestah, ki vodijo iz Denverja, kljub silnemu mra^u, da bi ujeli
markirane roparje, ki so ubili Charles Lintona, stražarja denverske
podružnice Kansas City Federal Reserve Banke, ukradli $200,000 pa
pirnatega denarja in ušli po bitki z službujočimi stražami zyezne
kovarniee denarja.
Danes zvečer so aretirali enega osumljenca, ki je znan kot ro
par. Policija ni hotela izdati njegovega imena.
Denar so ravnokar prenesli iz kovarne na tovorni avtomobil re
zervne banke, ki je stal na oglu pred kovarno. Bilo je ipetdeset za
vojev, v vsakem 4,000 dolarjev.
Ves ukraden denar je last Kansas City federalne rezervne banke
in je numeriran od 20,852,001 do 20,876,000 in od 20,940,001 do
20,956,000; vsi bankovci so po pet dolarjev.
P-olicija upa, da ji bo pomagalo pri zasledovanju roparjev dej
stvo, da je bil eden izmed njih — 'bržkone vodja — težko, ali celo
mogoče smrtno ob&treljcm od enega zveznega stražnika. Stražar ga
je ranil, ko se je ropar obrnil na z največjo naglico ibelžečim avtomo
bilu, da bi oddal še en strel na straže.
Policija je našla tudi nedaleč od kovarne puško z odrezano cev
jo ležeč na cesti, kamor so jo zagnali roparji. Na puški so krvavi
sledovi prstov, kar bo veliko pomagalo policiji. ^
Policiji je bilo naznanjeno, da je drvel nek avtomobil s peklen
sko naglico iz mesta proti severu. V avtomobilu je bilo sedem, mož;
dva od njih sta imela maske na obrazu; eden je slonel na robu avto
mobila in je silno krvavel. Nemudoma so bili odposlani policijski
avtomobili iza tem#avtomobilom.
Policija trdi, da je to največji in najdrznejši rop, kar se jih je
kedaj izvršilo pri belem dnevu v državi Čolorado.
Dno naziranje policije je, da je zasnovala to drzno tatvino Eva
Le\vis, ki je bila svoječasno "kraljica" neke roparske družbe, in ki
so jo pred kratkem spustili iz coloradske državne ječe.
Zasledovalci so oboroženi s puškami.
Kako je bil rop izvršen.
Ko so roparji skočili s svojega avtomobila, sta dva (bombardirala
vrata kovarne z ognjem iz pušk, katerih cevi so bile odžagane.
Petdeset državnih uslužbencev je bilo v trenutku alarmirano z a
larmnim zvonom, in naslednji trenutek so že planili vsak s svojo pu
ško k vratom, in oknom poslopja in otvorili ogenj na roparje, ki so
odgovarjali s svojimi puškami, a obenem hladnokrvno nalagali pet
deset zavojev, polnih novega denarja, na svoj avtomobil.
Bila je prava pravcata bitka. Kroglje so žvižgale mimo bliž
njih hiš in po ulicah.
Štirje člani federalne rezervne banke, ki so prevzeli nove ban
kovce, so ravnokar stopili iz kovarne in so korakali .proti svojemu av
tomobilu, ko je privozil pred nje drug avtomobil.
Dva ali tri možje so skočili iz tega avtomobila z namerjenimi pu
škami in s vzklikom: "Kvišku roke!" so takoj otvorili ogenj.
Eden izmed štirih bančnih uslužbencev, C. T. Linfcon, je posku
šal stlačiti denar pod zadnji sedež, a je bil takoj ustreljen od tolovaj
skega vodje. Lintonu se je posrečilo, da je splezal na eesto, kjer je
ležal med celo bitko. Kasneje je umrl v bolnici.
Ko so roparji spravili denar, ki so ga ugrabili uslužbencem ban
ke, so skočili v svoj avtomobil in med točo .krogelj iz pušk straž v
drugem nadstropju kovarne, so jo odkurili proti vzhodu po Colfax
Avenue.
Ko se je avtomobil roparjev že oddaljeval, se je obrnil vodja to
lovajev, da bi oddal še en strel. Peter Kiedinger je vstrelil s svojo
puško. Vodja je omahnil, a so ga tovariši pograbili in ga položili
meči se.
\
Drveči avtomobil je prisilil nek avtomobil, da je moral zavoziti
stran iz ceste. Pet avtomobilov je bilo v par trenutkih na lovu za
banditi. En policijski avtomobil se je razbil, vendar -ni bil nobeden
ranjen.
Denar je bil lastnina Denverske federalne rezervne banke. De
nar je bil samo začasno spravljen v zvezni kovarni, ker ni imela baji
ka v svojem bančnem poslopju dovolj varnostnih shram/b.
Vse številke so k sreči zabeležene in so bile že vse banke sirom
Amerike obveščene, da pazijo na številke.
Ogenj je bil tako silen, da se lahko natančno našteje nad štiri
deset razločnih lukenj, kjer so udarile krogi je v zid nad vratmi ko
varne. Številne šipe v oknilh sosednjih hiš in mnogo velikih izložbe
nih okenj bližnjih trgovin je .bilo razbitih.
Chicago pripravlja dostojen sprejem banditom.
.!-*
Chicago, 111., 19. dec. — Neki neznanec je obvestil policijo, da so
roparji, ki so včeraj oropali v den verski kovarni 200,000 dolarjev,
zločinci iz Chicago. Kakor trdi neznani informator nameravajo ro
parji se peljati z vlakom proti Chicago, a kakih 100 milj pred Chi
cago zapustiti vlak in se podati v mesto z avtomobilom.
Oblasti so ukrenile vše potrebno, da se preišče vsak vlak, ki igTe
proti Chicago. V vsa predmestja so poslani močno oboroženi detek
tivi. Policija ima nalog ustaviti vsak avtomobil in ga preiskati, ki
prihaja iz severa po St. Charles in Roosevalt Rd! Aiko se kak avto
mobil ne bi hotel ustaviti na zahtevo policajev oziroma detektivov, i
majo ti nalog streljati. '
Prvi vlak, s katerim bi lahko prišli roparji in morilci v Chicago,
pride danes ob 11:30 dopoldne.

xml | txt