OCR Interpretation


Glas svobode. [volume] (Chicago, Ill.) 1902-1931, December 19, 1922, Image 2

Image and text provided by University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Persistent link: https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045203/1922-12-19/ed-1/seq-2/

What is OCR?


Thumbnail for 2

"GLAS SVOBODE"
(The Vole« oi Libartj)
SEMI- WEEKLY
NO. 101. DECEMBER 19, 1922. VOLUME XXI.
Published by Mary Konda
2156—2658 South Crawford Avenue Chicago, Illinois
PHONE: Lawndale 2012
8UB§CRlPTION 93.50 PER YEAR
Advertisements on agraement
Prrl svobodomiselni polutednik za slovenski narod v Ameriki.
"GLAS SVOBODE" izhaja vsaki torek in petek in velja:
B* Mražene države:
Za celo leto $3.50
Za pol leta $2.00
Okleago, Canado, Evropo in vsa inozemstva:
Za celo leto $4.50
Za pol leta $2.50
Naslov za denarne pošiljatve, dopise in reklamacije je:
"GLAS SVOBODE"
2656—2658 South Crawford Avenue Chieago, Illinois
bre« podpisa se ne priobčujejo. — Rokopisi se ne vračajo. — Pri spre
membi bivališča prosimo naročnike, da nam naznanijo poleg
NOVEGA tudi ŠTABI naslov.
Kmtered as Second-Class Matter December 23rd, 1913, at the Post-Office at
Chicago, Illinois, under Act of March 3rd, 1879.
Kako je nastala družina.
Vedno je bilo tako, vedno so bili bogatini in reveži. Družino je
bog postavil. Žena je bila od nekdaj pokorna možu. Tako je splo
šno mnenje. A zgodovina ne soglaša popolnoma s tem mnenjem. Ni
bilo namreč vedno tako. Bili so časi, ko se niso ljudje ločili z ozi
rom na njih premoženje, ko ni obstojala družina, ko ni mož gospoda
ril nad ženo. Davno, davno je bilo to. V onih bajnih pradavnih
časih je to bilo, o katerih nimamo nikakih pismenih podatkov, ker
ljudje takrat niso še poznali nobene pisave. Toda znanost je tako
napredovala, da danes lahko z veliko gotovostjo trdi z ozirom na
pravljice, najdbe, primerjanje itd., da so ljudje živeli tisočletja sku
paj, ne da bi obstojala kaka razlika med mojem in tvojem- Vladal
je nekak komunizem. Možje so hodili na lov, in kar so ujeli, so dali
zadrugi. Žene so iz plena pripravljale hrano in obleko za vse. Za
otroke so skrbeli vsi skupno, ravno tako za starčke in bolnike. Ker
je bilo delovanje žene velike veljave za celo družbo, je bilo njeno
mesto ravno tako važno in vplivno kot moževo, če ne še bolj. Da bi
morala žena pri takem skupnem življenju pripadati samo enemu mo
žu, je seveda nemogoče in nepotrebno. Vladalo je popolnoma pro
sto spolno občevanje. Živeli so torej javno in "postavno" tako živ
ljenje, ki ga danes živi velika množina ljudi tajno in hinavsko v
mnogoženstvu oziroma mnogomoštvu. Pozneje se je polagoma
zmanjšal krog v katerem je bilo dovoljeno spolna skupnost, ker se je
sčasoma spoznalo, da je za potomce škodljivo, če bližnji sorodniki
medsebojno spolno občujejo. Bržkone se je sčasoma razvila določna
oblika spolnega življenja, ki ima z današnjem zakonom mnogo sorod
nega, pri kateri pa je še vedno ostalo komunistično gospodarstvo, in
Ikjer je bala zena se vetrno pupuuiuma ucwYiou» —
Kako je prišlo do zakona, do stroge mionogamije, do odvisnosti
žene od moža, do nastanka družine sploh? Ali je bil navaden sklep,
ki je nekega lepega dne ustmovil družino kakor jo danes poznamo?
Ne, na tako enostavno otroški način ne nastajajo svetovno zgodovin
ske spremembe. Drugače je bilo. Postanek družine je v tesni zve
zi s postankom privatne lastnine. Toda kako je ta nastala? S tem,
da je eden drugega nekega lepega dne oropal? Ne! Privatna last
nina je nastala, ko so ljudje spremenili način, s katerim so se oskrb
ljali z hrano in obleko. Prehod od lovskega življenja k živinorej
skemu in pozneje poljedelskemu življenju je dal možnost, da so pri
šla večja bogastva, ki so se z zamenjavo lahko še povečala, v roke po
sameznih rodov, a pozneje v roke posameznikov tistih rodov, naj
prvo najbrže v roke najstarejših in glavarjev. Engels 'nam v svoji
čudoviti knjigi o nastanku družine jasno predoei cel razvoj z bese
dami: "S čredami in drugimi novimi bogastvi je prišla revolucija v
družino. Delo je bilo vedno moževa stvar; vsa orodja in priprave
je sam napravil in so bile torej njegova lastnina. Črede so bile sred
stvo za pridobivanje bogastva; da jih je ukrotil, je bila samo moževa
zasluga. Njemu je torej pripadala živina in za njo zamenjano blago
in sužnji. Delo mu je prinašalo več kakor je potreboval, in vse to
je bila moževa lastnina- Žena je uživala z možem sad njegovega de
la, toda do njegovega premoženja ni imela nikake pravice. Divji lo
vec in vojščak je bil doma zadovoljen z drugim mestom, dajoc pred
nost ženi; pohlevnejši pastir, se je pririnil no prvo mesto, ponašajoč
se s svojim bogastvom, in žena se je morala umakniti na drugo me
sto. Pritoževati se ni mogla. Deljenje dela v družini je uredilo raz
delitev premoženja med možem in ženo; ta delitev dela je ostala v
družini ista, a vendar je Ifll dosedanji družinski red preobrnjen, a to
.edino radi tega, ker je postala razdelitev dela izven družine drugač
na. Hišna opravila so prej zagotovila ženi pwo mesto, a ta opravi
la so postala malenkostna v primeri z moževim delom. Moževo delo
je bilo glavno, je bilo vse, ženino gospodarstvo je bilo samo brezpo
memben dodatek. Toda ne samo stališče žene v hiši je bilo spreme
njeno vsled spremenjenega načina življenja, temveč tudi hijeno sta
lišče napram možu je bilo znatno spremenjeno. Sedaj, ko je posedo
val mož premoženje, je hotel imeti tudi svoje naslednike, katerim
lahko zapusti svojo imovino. Čemu se je sicer trudil in mučil? Do
ločilo se je torej najprej, da dobijo otroci očetovo ime;4>rej so bili
otroci imenovani po materi. Toda to še 'ni zadostovalo. Moralo se
je najti sredstva, ki so jamčila, da so otroci, katerim je hotel izročiti
svoje premoženje, v resnici njegovi lastni. To je bilo mogoče edino
♦na ta način, da je 'bila žena zavezana v najstrožjo zakonsko zvestobo
svojemu možu, da je bilo ženino prešeštvo kaznovano z najstrožjimi
kaznimi, in da se zakon ni mogel ločiti več po lastni volji eneag ali
drugega, temveč je postal ločljiv eaino -le z moževo voljo.
Vidimo torej, da ni bilo vedno tako, kot je danes, in iz tega mo
ramo sklepati — radi ali neradi — da tudi ne bo ostalo vedno tako.
Ko smo si površno ogledali cel razvoj, smo nehote dobili nekako ide
jo, kako hi na kak način se stvari lahko spremene. Kako je že balo?
Dokler ni obstojala zasebna lastnina, ni bilo nobene odvisnosti in ni
kake podložnosti zene pod možem. Ali ne dedi iz tega, da ko ne bo
več obstojala privatna lastnina (producijskih sredstev), in tako bo v
komunistični družbi, bo kotnec ženske odvisnosti in manjvrednosti,
pod katero še danes trpi ? In dalje. Videli smo, da je žena zgubila
svoje neodvisno in priznano mesto v človeški družbi, ko je postalo
njeno delovanje v hiši postranskega pomena vsled spremenjenega na
čina pridobivanja. Ali ne sledi iz tega, da bo žena zavzela zopet
Svoje pristojno mesto v človeški družbi, kakor hitro se ji odpre enako
vredno delovanje, kar bo kmalu mogoče z napredujočo tehniko, ki o
mogoeuje že danes industrijelno delo žene? Končno pa ne sleda iz
tegft, d&, kef je aakon nastal a priv&ttw lastašo«, bo i odpravo prf
vatne lastnine moral tudi izginiti Gotovo je, da bodo z odpravo ka
pitalističnega gospodarstva, s tem, da bo država prevzela vso oskrbo
in vzgojo otrok, odpadli vsi gospodarski pomisleki, ki danes pri vsa
kem zakotnu igrajo tako važno ulogo (vprašanje preskrbe žene in o
trok), in bo skupno življenje moža in žene osnovano edino na med
sebojni naklonjenosti. Ali bo to zakonske vezi razrahljalo ali utrdi
lo, to lahko mirno prepustimo našim potomcem. Ti se bodo presneto
malo 'brigali za to, kaj mi danes mislimo, da naj naredijo.
Katoliška cerkev in stavka.
Splošno je mano, da se takozvane (krščanskosocijaTne organizaci
je, politične in strokovne, ki so zasnovane *na temeljih katoliških načel,
dosledno branijo stavk. Kjerkoli so krščanskosocijalne organizacije
v manjšini, tam se v slučaju delavske stavke zadrže pasivno, kjer pa
so v večini, tam zopet se postavljajo proti stavkam razredno (zaved
nega delavstva in po svojih političnih činiteljih mešetarijo za zbolj
šanje svojih plač. Ta taktika krščanskih socijalistov je značilna po
teza v vseh mezdnih gibanjih delavstva, posebno pa v letu 1920, ko
s(7 krščanskosocijalne organizacije, sveste si zaščite iklerikalne vlade,
očitno in odločno natopile proti stavkam socialističnega delavstva
v posameznih tovarnah, kakor tudi proti splošni železničarski stavki,
Njih časopis je,.na čelu mu '1 Slovenec'' in "Večerni list" je divje na
padalo stavkujoče delavstvo, posebno železničarje, ki jiih je psovalo
z delomržneži, ki hočejo vleči samo mastne plače pa nič delati; zmer
jalo_jih ^e z naj ogabne jšimi psovkami, kakor tatovi, verižniki in (po
dobnimi izrazi. "Slovenec" je pisal v času železničartfke stavke o
"sijajnih plačah železničarjev".
V pojasnilo tega zadržanja, krščanskih socijalcev hočemo podati
stališče katoliške cerkve 'napram stavki, kakor ga je izavzela papeška
sitolica v svoji okrožnici "o delavskem vprašanju" leta 1891. Ta o
.Flkrožniea nam bo .pojasnila marsikaj, kar je bilo doslej na postopanju
krščanskih socijalmh organizacij sKrivniosuiega.
Papeižka okrožnica namreč pravi: "Ne redko delavci skupno o
stavijo delo, da <bi s tem pritiskali na delodajalce, ako se delavcem
zde zahteve pretežavne, čas za delo predolg, plačilo pa premajhno.
To postopanje, ki je danes vedno pogosteje, ki se vedno bolj razširja,
zahteva od javnega oblastva, da se postavi v bran; kajti to praznova
nje ni v škodo samo delodajalcem in delavcem, v zelo občutljivo ško
do je tudi kupčiji in obrtni ji, sploh vsemu javnemu blagostanju;
sploh je to, kakor skušnja uiči, rado povod sili in nemirom, ter krši
mir v državi". S temi stavki se je torej papežka stolica odločno po
stavila proti stavki, ki jo ne samo teoretično za vrače, marveč celo za
hteva od državne oblasti, da jo s silo zatre. A'ko pomislimo, da je
stavka edino obrambno sredstvo delovnega ljudstva proti kapitali
stičnim izkoriščevalcem, je povsem jasno, da to stališče katoliške cer
kve oneanogočuje vsako resno socij ali stično gibanje razredno zaved
nega delavstva, ker mu izbija iz rok edino obrambno orožje (staviko)
proti kapitalističnemu izkoriščanju.
Cerkev se je s tem, da se je izrekla za nasilno postopanje oblasti
proti stavikam, postavila na stran brezvestnfli kapitalističnih izkoriš
čevalcev in jih vzela v zaščito proti zatiranemu in izkoriščanemu de
lavstvu. Jasno je, da pod zaščito cerkve ne more nobeno delavsko
gibanje uspevati in da od cerkve razredno zavedno delavstvo ne mo
re pričakovati nobene opore v Svojem razrednem boju za uresničenje
socialističnih idealov.
Iz tega pa jasno sledi tudi to, da je vsako re^no delavsko gibanje
na katoliških načelih nemogoče. Zaraditega je smatrati takozvani
krščanski socializem za povsem neresen pojav, da, treba ga je sma
trati celo za načelnega nasprotnika vsakega pravega socialističnega
gibanja. Saj papcika okrožnica sama pravi, da je treba snovati kr
ščanske delavske organizacije proti socijalistom m komunistom. 'Kr
ščanski socijalizem, katerega delovanje se mora gibati v strogo začr
tanih mejalh katoliških načel, j£ torej v svojem bistvu reakcija proti
socializmu, reakcija, ki se skriva pod krinko socijalizma. — Krščan
ski socijalizem je delavskemu gibanju tem nevarnejši, ker je zakrin
kan z gesli krščanske dobrodelnosti in ker s praktičnim delom kari
tativnosti skuša pridobivati nezavedne delavske množice. Kakor je
krščanski socijalizem načelen nasprotnik stavke, tako tudi ne prizna
va razrednega stališča iz enostavnega razloga, 'ker ga cerkev zavrača.
Zaraditega so krščanski socijalci, 'kakor vidimo, povsod organizirani
del v katoliških političnih organizacijah. Tako je v Italiji, tako je
na Nemškem in tako je v vseh ostalih deželah, kjer obstojajo kato
liške politične organizacije, v katerih imajo nadizorstvo in končno
odločilno besedo cerkveni krogi, posebno škofje, ki imajo glasom pa
pežke okrožnice nalogo, da uveljavijo v njih katoliška načela in na
ziranja papežke stolice v delavskih vprašanjih.
Iz vsega povedanega pa sledi, da velja proti krščanskemu socia
lizmu izvajati načelen političen bojkot s strani vseh resnično socia
lističnih strank. Vsako sodelovanje s krščanskimi socijalisti, od ka
terega imajo korist v prvi vrsti le krščansko socijalne organizacije,
je proti interesom razredno zavednega delavstva. To naj bi naše so
cialistične organizacije v bodoče bolj upoštevale, kakor so doslej.
•; Jugosl.
Opomba. Ta članek, ki je posnet po "Jugoslaviji", se bavi pred
vsem z ra.zmerami v naši stari domovini, a drži ravno tako dobro tu,
ker klerikalec je klerikalec, pa naj bo kjerkoli hoče.
Novice iz domačih krajev
Ženo je prodal.
Josip Adalič iz Darde je proda'
svojo ženo nekemu gostilničarju
— za dve' vreči krompirja. Ko je
žena za ta "kšeft" zvedela, se je
nad svojim "dedcem" tako razje
zila, da mu je namešala v juho
struipa. Mož pa je že pri prvih po
žirkih čutil, da je juha zastruplje
na in je ženo ovadil. "Prodana"
žena je bila sedaj radi poskušene
ga umora obsojena pred sodiščem
v Baji na 6 mesecev zapora
Radi nezvestobe
je ustrelil 221etni Živko Ivkovič
201etno Milico Markovič v Zavoju.
Morilec je po storjenem zločinu
pobegnil.
Korenit samomorilec.
V Krnjaji si je 261etni Mitar Di
mitrovie prerezal žile ter se je, da
bi preje ušel iz te solzne doline,
povrh tega še ustrelil.
človeški plod v vagonu.
V Podbrdu so ne^i popotniki
našli v železniškem vagonu druge
ga dazreda človeški plod. Bil je za
vit v rfiane časopise. Do£&ftev& se.
da "»e kruta imati položila svoj sad
v vagon iže v Trstu. Policija mar
ljivo zasleduje krivko, toda doslej
brez uspeha.
Volkovi v kočevskem okraju
še vedno povzročajo tamošnjim
posestnikom obilo škode. Kočevski
lokalni odbor za ipokončevanje ro
parskih živali je vztrajno na delu.
da zatre t>o nevarno zverjad, ki bi
utegnila pozimi ogrožati tudi oseb
no varnost prebivalcev. Letos sta
bili ustreljeni šele dve volkulji in
ena medvedka, (nedvomno pa bo
plen v sedanjem mrzlejšem času
bolj izdaten.
Nečloveški oče.
V Karlovcu se je odigrala groz
na obiteljska žaloigra, v kateri je
nedolžen bolam otrok <bil umorjen
od svojega zajpitega in poži vinje
nega očeta. Karlovski veleposest
nik Lackovič je bil strastno vdan
pijanosti; kadar se je povrnil iz
gostilne domov, je vedno uprizo
ril nemir in nasilnosti. Tako je tu
di zadnjič po prepiti noči prišel
šele proti jutru pija/n domov. Vsa
obitelj je pred njim pobegnila iz
hiše, le njegov petnajstletni sinko
ki je že dlj^.el«a bolehal, je ino-j
ral oitati v postelji. Zverinski oče j
se je torej Lotil svojega bolnega si
na, potegnil ga s postelje na tla in
začel po njem teptati z nogami. —
Ko se je srn že popolnoma onesve
stil, je pijana zver v človeški po
dobi zagrabila svojo žrtev in jo
treščila -ob steno. Kmalu nato jt
sim izdihnil vsled tenkih notranjih
poškodb. Grožništvo je podivjane
ga očeta še isti dan spravilo na
varno.
Smrtno ranjen opravljal službo
Na postaji Sv. Ivan pri Sombo
ru je zadela tamošnjega službujo
čega železniškega uradnika Vladi
mirja Ilijeviča težka 'nesreča. Ko
je pridrvel ekspresni vlak, je Ili
jevič padel pod kolesa, ki so mu
zdrobila obe nogi. Takoj je prihi
tel zdrivnik, ki je ponesrečencu
o"bvezal strašno poškodovani nogi
uradnik pa je prosil, naj ga nese
jo v pisarno. Tu je še v težkih mu
kah oddal signale za odhod vlaika.
izročil službene knjige in blagaj
no drugemu uradniku, nato pa ji*
padel v nezavest m je le malo iz
gledov, da bi še okreval. S svoje
junaško vestnostjo v izvrševanju
službe pa je podal občudovanja
vreden primer, ki je po vsej drža
vi vzbudil sočutje in spoštovanje.
Ponesrečen zrakoplovec.
V Boki Kotorski se je smrtno po
nesrečil naj odličnejši letalec naše
vojne mornarniee, poročnik GLav
ko Prebanda. Spuščal se je z veli
ko brzino v nižine, pri tem se j<
zakrenilo njegovo letalo in je z vi
šine 50 m kakor blisk strmoglavi
lo v morje. Prebanda je bil takoj
mrtev, njegovega spremljevalca
(mornarja Mat a je pa še niso poteg
nili iz morja. Ponesrečenca so pre
peljali v rodno mesto Split, kjer
so mu priredili nad vse veličasten
pogreb z vojaškimi častmi.
Žrtev poklica
Med Jezerskim in Kokro pri km
26 se je zgodila v nedeljo zjutraj
nesreča, ki je zahtevala zopet člo
veško žrtev.^ Brzojavni uslužbenec
Ivan Kavčič iz Tolmina je 'hotel
zveza/ti pretrgano brzojavno pro
go. Pri nateganju žice k brzojav
nemu drogu ga je žica vrgla na
zaj, padel je vznak, jermena pr:
plezalkah so se mu pretrgala in
padel je z droga z 'glavo na tla ter
si prebil crepinjo. Bil je na mestu
mrtev. Ponesrečenec je bil marljiv
in zelo vesten uslužbenec. 'Zapustil
je svojo ožjo domovino, zasedeno
.ozemlje, ter prišel k svojim osvo
bojenim bratom. Z mesečnimi 1800
K se je iboril za svoj obstanek. —
Vzlic temu je vestno in točno izvr
ševal svojo naporno in dostikrat
nevarno službo.
En glažček bom zvrnil, še družba
z- nalil
je prepeval v nedeljo Korošec
Prane iz Meljske ceste toliko
časa, da se ga je tako 'navlekel, da
je pozabil, kako se piše. Ko je na
Aleksandrovi cesti študiral svoj«
ime, se je začela nesrečna mati 'ze
mlja tako hitro sukati okoli vese
lega Francelna, da mu je zmanj
kalo tal in da je telebnil na tla ter
se pri tem precej močno ipobil n?
iglavi. Pravično oko postave je ne
srečnega Francelna privedlo raz
veseljeni ženi v naročje in "na
daljnj e postopanje' \
Raznotero.
Odkrito st&roslor&nsko svetišče
Bttra.
V vojvodini Mekleniburg-Strelitz
so odkrili v bližini Feldberga te
melje veličastnega staroslovanske
ga svetišča Retre. Izkopali so na
dalje nasipe mesta, mnogo poruše
nih, starodavnih lesenih zgradb in
troje mestnih utrdb, o katerih po
ročajo zgodovinarji, da jih je po
rušil leta 1066 Burkhard von Hal
berstadt, ko-so se Slovani uprli zo
per kristjane. Že v 16. stoletju so
iskali zgodovinarji sledove veli
kanskega slovanskega svetišča iz
poganske dobe, toda še le sedaj se
je to posrečilo. Na podlagi, izko
pin si je še le mogoče predstavlja
ti pravo velikost tega velikanske
ga slovanskega svetišča s svojimi
visokimi stolpi in stolpiči in žrt-ve
ftiki. Vsled zime je izkopavanje u
stavljeno ter se bo nadaljevalo pri
hodnjo pomlad.
Mrtvi morilec.
V francoskem pristanišču mesta
Havre se je -dogodil te dni nenava
den slučaj, ki je gotovo prvi svoj s
vrste. Neki, pri gradnji nove hiše
zaposleni zidar se je v bližini gra
dilišča iz samomorilnega namena
ustrelil v .glavo ter bil na mestu
mrtev. Ostali delavci, ki so slišali
strel, so takoj pohiteli (k njemu ter
ga skušali dvigniti, pri čemur pa
se je sprožil samokres, Ikaterega
je držal mrtvec krčevito v roki m
krogla je zadela enega navzočih
tako nesrečno v glavo, da je takoj
izdihnil. Tako je samomorilec po
svoji smrti postal še — morilec.
Umetni potres.
(Nemški geofiziki so priredili v
noči od 23. na 24. in od 25. na 26.
m. m. umetni potres, čigar sredi
šče je bilo na gori Heidelstein (ba
varsko-pruska meja). Na točno do
ločenem mestu so razstrelili večjo
množino treskavih snovi, katerih
učinek so točno zalbeležile seismo
grafiene postaje. Ta poskus služi
v znanstvene svrhe.
Oropan angleški parobrod.
'V pristanišču v Macao se j.e 19.
m. m. vkrcalo na angleški paro
brod "Suian" med mnogimi Evro
pejci .tudi več Kitajcev, namenje
nih v Honigkong. Kitajci so se za
držali dostojno in mirno, ko pa je
bil paizrnik na odprtem morju in jo
nasrtala noč, so Kitajci nenadoma
pograbili za skrito orožje ter na
padli ladijsko posadko ter Evro
pejce in jih oplc/iili; več oseb so
tudi ranili in par celo ubili. Ko so
izvršili ta drzni čin, so prisilili kr
marja, da je zavozil k obali, kjer
so v nekem skritem zaJivu čakale
na roparje naročene džunke, na.
katere so se vkrcali ter .zapustili o
ropani "3uia/n'\ Roparji so odne
sli s parnika denarja in vrednosti
v skupnem iznosu 30,000 funtov
šterlimgov.
Padel z Vezuva.
Te dni je čehoslovaški turist
Vaclav (predime neznano) plezal
v družbi nekaterih italijanskih tu
ristov na Vezuv. Ko je bil že na
vrhuncu, je padel ter se kotalil v
nižavo. Polomil si je roke in noge.
Brzojavna božična nakazila.
Vsi ki še niso poslali božično darilo v domovino naj iz
rabijo to izvanredno ugodnost za brzojavne posiljatve
Vsled mnogih brzojavdh naikazil pred božičem nam je
mogoče sestaviti jih skupno s posebno znižanim stroškom..
Samo za $2.
lahko brzojavno pošljete Vaše denarno darilo, da bo v
najkrajšem času v posesti naslovnika.
V kratkem roku do božiča pismena nakazila ne morejo
več pravočasno dospeti, zato se poslužite te prilike in po
šljite Vašo pošiljatev brzojavno skoz
GLAVIf* ZA9TOP5VO
JADRANSKE BANKE
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street
New Ytrk City •

xml | txt