OCR Interpretation


Glas svobode. [volume] (Chicago, Ill.) 1902-1931, December 19, 1922, Image 3

Image and text provided by University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Persistent link: https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045203/1922-12-19/ed-1/seq-3/

What is OCR?


Thumbnail for 3

UrtanoTljauA let* 1908. Inkorporiraaa let* iwuw.
OlAvni urad: 1541 West 18th Street, Ckicago, Illinois.
Telefon Canal 1577
Upravni odbor:
FBANK SOMRAK, predsednik, 5800 Prosaer Ave., Clevaland, Ohio.
JOHN POKELŠEK, podpredsednik, 6646 Archer Ave., Chicago, III
«11.1.1 a m BUS, tajnik, 1541 W. 18th St., Chicago, I1L
JOHN KAI.AN, blagajnik, 1541 W. 18th St., Chieago, HL
Nadzorniki:
KABL KOTNIK, predsednik, 15450 Calcutta Ave., Cleveian*, Oaio.
FBANK KOVAČIC, 1175 Addison Boad, Cleveland, Ohio
JOHN JUDNICH, Box 334, Ely, Minn.
*
Porotniki:
JOS.EPH AUBELJ, predsednik, 10279 Greoley Ave., Dotroit, Mich.
F BAN K M AH NIČ, Box 455, Aurora, Mina.
LEO JUNKO, B. No. 8, Pittsburg, Kan*.
Združevalni odbor:
LOUIS BEITZ, predsednik, Box 34, LawrenM, Pa.
FBANK HOMAB, Box 95, Gross, Kanj.
PETEB KOČEVAB, 143 N. Biver St., Beading, Pa.
LOUIS STEBLE, Box 12, Dunlo, Pa.
Vrhovni idravnik:
DB. F. J. KEBN, 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Via pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na glavnega
tajnika WILLIAM BUS, 1541 W. 19th 8t., Chicago, HL Denarne pošiljatve
t na JOHN KALAN, 1541 W. 18th St., Chieago, HL
Uradno glaailo je "Gla* Svobode", 2656 S. Crawford Ave., Chieago, I1L
Michatl Zevaco:
"UOSTUADAMUS"
ENAJSTO POGLAVJE.
Tlorisa,
m.
Volkovi zunaj gozda.
(Nadaljevanje.)
Tem strašneje pa je bilo gledati Roncherollesa. Njegov muči
teljski napodi iii njegova policijska bistro vidnost sta razločno čitala
v hčerini duši vso grozo in bol. Ihtel je. Krvave solze bi bil pla
kal, da jo mora tako trpinčiti: svojo Florizo!
"Moram!" je škripal sam pri sebi. "To je edino sredstvo, da
jo iztrgam razbojniku, kralju zločina — in kralju, roparju src. — O
dete, ti boš plakalo in meni utegne počiti srce. Toda rešim te, ne
meneč se zate — ne meneč se zase! Floriza," jo povzel z nežnim gla
som, "ali res tako sovražiš ubogega Rolanda?"
"Ne, oče- Le zaničujem ga. In tudi vi, oče — ikako morete po
zabiti, da me je v tisti gostilni "
"To je bilo zgolj obupno dejanje nesrečnega zaljubljenca, dete
moje. lioland te ljubi..... In. kar je glavno kralj hoče, da ga poro
v • v y j
cis.
"Kralj more razpolagata z mojim življenjem, z mojim srcem ne!
Oprostite mi, oče: tako trudno se čutim — dovolite, da ležem spat/'
je dodala Floriza in vstala.
V "Ostani," je osorno ukazal Roncherolles, "-govoriti moram s te
UUJ ;
Floriza je začutila, da je prišel trenutek poslednje borbe, ki se
ga je ogibala že nekaj dni. Obudila je vso svojo hrabro voljo in
zbrala vse moči. Počakala je; njene oči so zrle v tla, toda izraz obli
čja je bil ponosetn.
Roncherolles se je zadihaval. Morda je razumel tudi on, da gre
v tem trenutku za življenje. Strahoten boj je divjal v njegovi no
tranjosti med častihlepjem, ki je bilo vsa njegova duša, in med oče
s tovsko ljubeznijo, ki je bila vse njegovo srce * In ko je hropel od te
^ borbe obeh vodilnih genijev svojega življenja, mu je zdajci zazvenelo
na uho:
'4Tvoje srce bo strto! "
"Kdo je govoril t—" je zarjul Roncherolles in planil kvišku.
"Nihče ni govoril, oče," je osuplo dejala Floriza. "Pomirite se,
oče, sama sva tu.''
Z dolgim, nezaupnim pogledom se je ozrl profixs po sobi. Trpek
smehljaj je zaigral na njegovih ustnicah.
"Da," je škrtnil, "sama sva. "ETAOIETAOIN ETAOINEETAO
kel jo je strašni NostradafhusL Nj<>govo prerokba mi ne da poko
ja", je povzel majaje z glavo. "Floriza, dete moje, poslušaj me. —
Važen sklep sem storil."
"Poslušam vas, oče," je rekla Floriza in vztrepetala v hipni (na
di.
"Oh," je zamrmral veliki prof os in sklenil roke, "kadar mi go
voriš s tem milim glasom in mi greje, sree tvoj pogled, bi najrajši po
zabil vse; gledal in poslušal bi samo tebe, Floriza. "
v Devojka se je nasmehnila; stopila jo k njemu, ovil a mu roke X)
krog vratu in naslonila svojo krasno glavico fna očetovo ramo. Ron
cherolles jo je gledal z vznesenimi oomi.
Mrkli, besni eastihlepnež se je zdel v tem trenutku živa slika
najvzvisenejše očetovske ljubezni- In res je bil vzvišen — zakaj sam
pri sebi je mislil:
"Pa zadušim svoje sanje! Izrujem si jih iz srca! Niti kance
lar ne bom, niti ne kraljev svetovalec; ne bom guverner provincije
in tudi vojvoda 'ne! Samo Florizin oce "
Zamižal je, kakor da noče več videti slepeče fatemorgane, ki je
dirjal za njo že dolgih dvajset let. Čudna bledost se je razlila po
njegovem obrazu. Vzdih kakor v poslednje slovo je napel njegove
prši vzdih slovesa od vsega, kar je upal, koval in računal: od sla
ve, moči, oblasti m vseh po zemeljskih casti__
"Floriza moja — ljubljeno dete! Le eno sredstvo nama ostane,
da se ogneš možitve, ki polni že misel nanjo tvoje oči s solzami."
Floriza je vzkliknila s tako strastno radostjo, da je videl oče še
bolje nego takrat, ko se je onesvestila pred Henrijem II., kako neiz
merno jo je groza zdi^fžitve z maršalovim sinom.
4'Floriza," je zamrmral, stiskaje jo na svoje prsi, "ti si moj naj'
dražji zaklad. Ljubim te, odkar si na svetu. Jaz, ki nisem ljubil
nikoli nikogar..... poslušaj, fiiti tvoje materine! jas prekleti, ki sem
mislil, da sem rojen samo čustva sovraštva in maščevanja — —"
"Oče! Oče!" je šepnila deklica. Kaj govorite!"
"Pusti me govoriti — spoznaj svojega očeta! Jaz, pravim, ki
sem tajil ljubezen in prijateljstvo, jaz, ki sem zrl na ves sveft z ena
kim zaničevanjem, jaz, tki mi je bila sleherna človeslka stvar sovraž
nik, katerega je trebaio preganjati in uničiti — jaz sem vzljubii te
be! oh, izprva sem se ustavljal temu čuvstvu. A ti si bila moč
nejši. Bilo je nekega večera ti se gotovo ne spominjaš, kdaj—. ne
kega večera, ko sem se pravkar vrnjl izpod vešal. \ es mrk in tru
den od meritve sem sedel, da bi se spočil. Ti pa si prišla k meni,
splezala si mi po nogah, sedla mi na kolena.-... in si se jela smehljati,
vsa rožnata in zlatolasa tako da sem se razjokal..... Tisti večer sem
spoznal, kaj pomeniš zame. Jel sem te ljubiti s strastnim oboževa
njem. Ti, Floriza, si bila nebeški žarek, ki je prisijal v pekel mojih
misli; bila si angel, ki je s samim svojim pogledom tolažil mene, pre
kletega..- "
'' Dragi oče! Vsa hočem živeti tvoji utehi ''
"Saj si vsa moja uteha! Do te minute sem mislil, da je moje
častihlepje enako moji ljubezni. A motil sem se, Floriza. Ljubim
te bolj nego to oblast, ld sem si jo zgradil počasi, z dolgotrajnim pod
zemeljskim delom. Odrečem se ji, z gneyom v duši, a (tudi z vzviše
no radostjo. Molči. Ti me ne moreš razumeti. Preveč čista si. Po
slušaj me samo. Možitve z liolandom de Samt-Andrejem te je gro
za. Dobro; te možitve ne ibo. A v to imava samo eno sredstvo: o
staviti morava dvor in Pariz. Odložil bom svoje dostojanstvo. Iz
postavim se vsemu — jaz bom samo tvoj oče, ti boš samo mojia hči.
Pripravi se, Floriza. Še jutri odpotujeva — še jutri morava bežati."
"Bežati? Oče — oče! Zakaj morava bežati? Kaj nama
preti?—" *
Roneherollos si je obrisal znoj, ki mu je curfjal po delu. Ta znoj
je bil leden. Nikoli še, odkar se je zavedal samega sebe, ni čutil v
srcu tolike raztrganosti.
"Pravim ti, da je treba bežati! Ali ne razumeš, kako strašna
nevarnost ti mora groziti, da sem se sploh odločil izgubiti te in te da
ti Kolandu za ženo? Ju da sem zdaj pripravljen opustiti svoje viso
koleteče sanje in prelomiti svoje življenje ter ga zadušiti v 'neznat
ni osti?"
"Nevarnost?" je vztrepotala Floriza. "Kakšna nevarno »t?..,..."
"Ne morem ti povedati!" f
"A jaz hočem vedeti! "
"Hočeš?" je kriknil Honcherolles in obraiz mu je vzplamenel. —
"Hočeš? Sama hočeš vedeti, zakaj morava bežati?.—"
"Da, oče," je rekla Floriza z glasom neizrekljivega ponosa. —
"Vedeti moram, drugače se utegnejo poroditi v meni suimnje, ki bi
vam delale krivico."
"Dobro! Čuj tedaj strašno skrivnost, ki me razjeda in mori —
skrivnost, ki deLa, da ječim v onemoglem -gnevu, ker ne morem z eno
<amo besedo, z enim mahom zdrobiti prestola v prah in uničiti kra
lja, ki sedi na njem!"
"Kralja?..™" je zaječala Floriza, čuteč, kaiko se oblikuje v nje
flih možganih strašna misel.
"Kralja!" je divje zarohned profos in dodal psovko, ki bi ga bi
la spravila na morišee; da jo je izrekel pred pričami.
"Groza me obhaja! " se je izvilo Florizi.
"Kralja, nesrečnica! Razumeš? Kralja! Podlega kralja, za
radi katerega sem si nakopal sovraštvo tristo tisoč Parižanov! Kra
lja! Zato, ker te ljubi! "
Floriza se je vzravnala. Nobene besede, nobenega vzkliika trii bi
lo iz njenih ust. Le ustniee so ji drgetale.
(Dalje prihodnjič.)
V 1 - *7
Boj nalezljivim boleznim.
OPISI LAŽNIH KUŽNIH BOLEZNI Z NAVODILI ZA
NEGO BOLNIKOV.
Spisal dr. Josip Tičar
Knjiga obsega 155 strani in je opremljena deloma s tiskanimi in
deloma z barvanimi slikami. Knjigo se lahko dobi pri Glasu Svobo
de; stane 80c.
Ker je sedanji čas posebno nevaren radi prehlada ki iz tega iz
virajočih raznih nalezljivih bolezni, srno se odločili ponatisniti nekaj
najnavadnejših in najnevarnejših nalezljivih bolezni obenem z navo
dili, kako postopati v slučaju obolenja.
DAVICA.
(Nadaljevanje). .... . i?
Pobijanje difterije.
Ker je bolnik prvi vir in poglavitni vzrok razširjanju bolezni,
ga moramo izolirati. Najbolje se zgodi to s prevozom v bolnico. Ce
ne, mora biti doma na vsak način, strogo ločen od ostalih članov dru
žine — m strežnik tudi po možnosti. Bolnik mora imeti svoje je
dilne priprave in posode, ki se morajo ločeno od drugih pomivati ter
prekuhati.
Osamljen mora ostati bolnik tako dolgo, dokler ni z večkratno
preiskavo dokazano, da nima več bacilov v ustih. Normalno 4 ted
ne ; in tudi 'najmanj tako dolgo naj ne gre v šolo.
Vsi družinski člani, ki so bili pred obolenjem z bolnikom v skup
nem gospodinjstvu, bi morali biti preiskani na bacile difterije. Sma
trati jih moramo vsekako za sumljive in zelo je priporočati, da iz
varnostnih razlogov vse otroke z vbrizganjem seruma takoj proti o
bolenju zaščitimo. Vbrizganje zdravim in neokuženim otrobom je
navadno povsem brez nevarnosti.
Materami bodi povedano, da je skrajno neprevidno in silno ne
spametno poljubovati bolne otroke. Brezvestno moramo nazivati to
početje, če gredo po poljubu na difteriji bolnega otroka poljubljati
še druge svoje ali tuje* otroke. Tudi sicer bi izdatna omejitev te raz
vade bila le koristna večini družin! S poljubom ljubežm se prenese
prepogosto kal bolezni! Popolnoma in radikalno pa mora družba
nastopiti proti nezmiselnemu in no varnemu poljubljanju otrok s
strani poljubnih oseb.
Vse perilo, vsa obleka In odeja ter posteljnina mora biti razku
žena, prechio pride zopet v splošno uporabo. Isto je z igračami in
drugimi od bolnega otroka rabljenimi stvarmi. Desinfekcija celega
stanovanja se more v tem slučaju opustiti in omejiti na pazljivo o
čiščenje vseh predmetov oprave z razkužikiim sredstvom. Bolja pa
je desinfekcija stanovanja.
Da uničimo bacile v bolnikovih ustih, upotrebljamo spiranje z
vodikovim stiperoksidom, borovo kislino, rdečim kalijean, in z bris a
vanje nebnih bezgavk z razkuievalinimi sredstvi.
Bacil on ose i so -često vzrok epidemijam, zato je njih izsleditev v
obče zelo važna, prav posebno pa pride v pošte v v šolah in interna
tih. Ker je pa previdnost uvidevnega, pametnega in vestnega baci
lonOsca ie praktično skoro istovetna z njegovo neopaznostjo, zato uaj
veljajo za te — in mogoče vse nepreiskane osebe — iki pridejo z otro
ci mnogo v dotiko, sledeča navodila: Ne kašljajte in ne kihajte proti
otrokom; ne poljubljajte jih nikoli, ne dotikajte se jih po obrazu in
prstih z fneamitimi rokami. Ne briške jih z vašimi robci in brisača
mi. Imejte svoje čase in žlice ter aervijete. Se mafnj pa pokušajte
jedi, katere so namenjene otrokom v isti žlici.
Vsesplošna previdnost je na mestu ob epidemijah.
Bolj kot zatvoritev šole za časa epidemij, je važna preiskava o
trok na bacile in odstranitev vseh baciLonoscev in okužencev- Izola
cija vseh, ki morejo biti nevarni, je vrhovni princip pri pobijanju
difterije. Razume se, da mora vsak otrok s prvim pojavom boleszni
v vratu takoj domov in ik zdravniku. Posebno pazljivost je v šoli
in doma vedno posvečati otrokom z zateklimi ali povečanimi nebnimi
bezgavkami, ker so le-ti le prečesto nositelji bacilov difterije. Ne
moremo opustiti priporočila za operativno odstranitev te prirojene
abnormalnosti.
Vsak slučaj difterije mora biti naznanjen politični oblasti, ki i
ma doLžnost ukreniti potrebno v obrambo proti razširjanju
Negovanje in zdravljenje.
Prvo in glavno pravilo je, da pri vsakem sumljivem obolenju v gol
ti — pri otrociih do 6. leta pa pri vsaki bolezni v vra/tu — takoj pozo
vete zdravnika z opozoritvijo, da sumite na difterijo. Vse izkušnje
zdravnikov se strinjajo v tem,, da je serum proti strupom difterije
naše najboljše zdravilo in da je njegov učinek tem sigurnejši, -čim
bolj zgodaj smo ga rabili. Tudi velikanske množine pozno vbrizga
nega .zdravilnega seruma zoper difterijo nimajo tako vidnega, goto
vega in temeljitega učinka kot takoj prvi dan injicirana majhna
množina.
Vsled različne .kakovosti strupa in večkratne mešane infekcije
sicer ne rešimo tudi z zgodnjim vbrizganjem vsakega slučaja. Ima
mo namreč pri vbrizganju v prvih 36 urah še vedno okoli 6% smrt
nih slučajev, pri onih, katerim smo vbrizgali po IV2—%V2 dneva na
raste umrljivost na 14%, po tej dobi in do 4 dni jih umrje 21% in
po 4. dnevu že skoro vsak tretji.
Vsi zdravniki pa smo si tudi jedrni v opazovanju, da se v splos
nem prekasno pozove zdravnika, in tudi statistika v Sloveniji za leto
1920 s 23%-no umrljivostjo potrjuje to dejstvo. Seve temelji viso
ka umrljivost v naših krajih tudi v okoliščini, da lahki slučaji sploh
niso bili .prijavljeni in zdravljeni.
Injiciramo pa pod kožo ali bolje v mišice in žile, ker je učinek
hitrejši in močnejši.
Ponavljam: zgodnja in zadostna injekcija seruma zoper difterijo
je neprecenljivo in neprekošeno zdravilo.
Da naj pustimo otroka grgrati najbolje z vodikovim snperoksi
dom, da naj že zdrave otroke navajamo k negovanju ust in k grgra
nju, je lahko uvideti.
Tudi ovitke tfkoli vratu — in sicer bolje preko ušes privezane in
do uhljev segajoče — priporočamo. Ovitki naj so namočeni v topli
vodi, kateri je pridejamega do polovice špirita. Nad obkladeik se de
ne batist ali flanela. Obkladek mora biti iztisnjen in naj se menja,
čim postaja sufh.
Priporočljiva so pri kolžnatih obložkih vdihavanja vroče sopara.
Vodi je pride jat i 1—2 žlici soli na vsak liter.
Dobro je zbrisavanje ust in golti z razkuženimi sredstvi, ali vpi
havanje primernih praškov.
(Dalje prihodnjič.)
Večji Glas Svobode.
Odločili smo se, da počne kmalu po Novem letu list Glas Svobo
de izhajati po trikrat na tedon, namesto dvakrat kot doslej. Stro
ški s trikratno izdajo bodo izdatnejše večji, ampak našim naročni
kom bo vsitreženo, ker to je njihova želja, da list pogosteje pr.haja.
Mi bi najrajše izdajali Glas Svobode vsak dain, če bi bilo to mogoče,
vendar s tem še ni rečeno, da eventualno ne pride do tega, da bo Glas 1
Svobode izhajal dnevno. Odvisno bo vse največ od tega koliko nam
bodo pomagali pri agitaciji naši sotrudniki in somišljeniki.
Ko smo pričeli z agitacijo za večji Glas Svobod«, nadejali smo se
mnogo večjega uspeha, kot pa se je izkazalo, ampak, da bodo vsi tisti,
ki so agitirali in nam poslali nove naročnike imeli popolno zaupanje
v naše obljube, bomo, ko hitro nam poteče sedanja zaloga papirja,
pričeli izdajati Glas Svobode po trikrat na teden. S tem hočemo tu
di pokazati, da se ne šalimo, ampak da imamo resničen namen razši
riti list in dati naročnikom najmanj dvakratno vrednost za njihov
denar.
S tem da bo list začel izhajati trikrat na teden z gotovim ciljem
pred očmi, da napravimo iz njega v najkrajši dobi dnevnik, bo tudi
agitacija za Glas Svobode toliko laija. Naši zastopniki in prijatelji
bodo imeli lepšo priliko pridobivati mu novih naročnikov, ker vsak
bo lahko takoj videl, da je naročnina v primeri z drugimi listi ja
ko nizka.
Omenimo naj, da cene naročnini ne bomo zvišali, kot' edino za
tiste kraje, kjer bo potrebno lepiti postne znamke, kot je na primer
Chicago, Canada in stari kraj.
Naročnina torej ostane pri starem: za Zdr. države za celo leto
$3.50, za pol leta $2.00; za Chicago, Canado in Evropo pa $5.00 za
celo leto in $3.00 za pol leta. •
Kot smo omenili že prej, število novih naročnikov, ki smo jih
prejeli v tej kampanji ni zadostno in še dalefco ne krije izrednih stro
škov, ki bodo zvezani s povečanim izdajanjem lista in zato apeliramo
na vse naše naročnike, da nam gredo na roke in skušajo dobiti vsak
vsaj enega novega naročnika. Sedaj ko veste, da list gotovo prične
izhajati po trikrat na teden in po stari, nizki ceni, Vam bo agitacija
veliko lažja. Pojdite še danes do svojega prijatelja in nagovorite
ga, da se naroči na Glas Svobode.
Za vsako celoletno novo naročnino, ali za dve pol-letni naročni
ni Vam damo nagrado
• \ • rt
100,000 sovjetskih rabljev. ,^*fr 1
j
Pri tej priliki naj omenimo tudi, da smo zaceli uvajati nov sis
tem z vknjiževanjeim naročnine. Poleg vsakega naslova bomo pri
pisali tudi do kedaj ima naročnik plačan list, tako da bo sleherni ve
del, do kedaj ima list plačan ali kedaj mu je naročnina potekla. Za
nekatere naselbine je ta sistem že upeljari, za ostale pa ga upe 1 jem o
v najkrajšem času. Če je poleg Vašega-naslova recimo št. 12-31-22,
to pomeni, da je Vaša naročnina plačana do 31. decembra 1922. Pr
va številka pomenja mesec, druga dan in tretja letnico.
U. S. GOVERNMENT SPODNJE
PERILO.
2,500,000 kosoy popolnoma no-i
vega volnenega vojaškega perila
smo nakupili od vlade, da ga na
ravnost prodamo ljudem po 75c
komad. Navadna cena je $2.50 kos.
Vse velikosti — srajco od 34 do
46, spodnje hlače od 30—44. Poš
ljemo pravo velikost. Plačajte pis
monoši, ko prinese blago ali pa po
šljite poštno nakaznico. Ce Vam
blago ni povolji, Vam takoj vrne
mo donar. Dept. 24 The Pilgrim
Woolen Co., 1476 Broadway, NeW
Tork, N. t. (Adt.)
SIROMAKOV ZDRAVNIK
TISOČI OZDRAVIJO.
Iz vseh delov sveta dobivam pisma od
ljudi, v katerih mi pišejo kako jim je
pomagal Bolgarski krvni čaj.
Ta čaj je siramakov zdravnik, ker i
stega je lahko pripraviti in ne stane ve
liko.
Isti pomaga slabi prebavi, želodcu,
jetram, ohistim, in je dober za druge
črevesne bolezni. Če ga pijete vročega*
bo pregnal prehlad in nevarnost pljuč
niee, influence in drugih bolezni.
Bolgarski krvni čaj se dobi v lekar
nah vsepovsod ali po poiti I velika ška
tlja za £1.25, ali 3 za $3.15 ali 6 za
Naslovite: H. H. Von Schlick,
ffftŠMdiiik, llarvel Pfoduet« Compaa/,
90 V*rv«l Baihlinf, Pitiebntgh, Pa.

xml | txt