OCR Interpretation


Glas svobode. [volume] (Chicago, Ill.) 1902-1931, December 19, 1922, Image 4

Image and text provided by University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Persistent link: https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045203/1922-12-19/ed-1/seq-4/

What is OCR?


Thumbnail for 4

Klerikalne lopovščine.
Po Šušteršičevi brošuri.
(Nadaljevanje.)
m
Moje "srbofobstvo"
Res, ntfii verba. —
Proglašen sem v domovini kot "srbofob", kot sovraznm srusKu
ga naroda. To je ona tistih lažnjivih izmišljotin, ki so se razširjale
in se menda še razširjajo sistematično od mojih sovražnikov in ki je
zlasti namenjena za srbski del našega naroda, Jkot specifično strašiio.
A ta srbski "strah" je dobesedno znotraj votel, zunaj ga pa nič
ni. —
Sicer odkrito priznam, <la sem bil odločen nasprotnik velesrbske
propagande v nekdaj habsburških deželah. To je »pa bistveno razli
čno od sovraštva do srbskega naroda.
Velesrbska propaganda je bila konkretna politična akcija mojih
jugoslovanskih sodržavljanov in načelnih političnih nasprotnikov v
nekdanji habsburški monarhiji, iki se je obračala zoper precizno pro
gramatično koncepcijo moje tedanje politične stranke (S. L. S.) za
rešen je jugoslovanskega problema. Povdarjal sem že na drugem
mestu, da sem iskal vstvarjenje jugoslovanske državne ideje z dina
stijo Habsburgov t. j. popolnoma v tistem zmislu, ki si ga je usvojila
kasneje tudi majska deklaracija. Mi, moja stranka in jaz, smo sma
trali to rešitev problema kot edino koristno za naše ljudstvo, ker je,
po naših mislih, zasigurala našo narodno bodočnost.
Velesrbska koncepcija je bila diametralno nasprotna naši in nje
no vstvarjenje je imelo za predpogoj popolno zrušitev habsburšike
tra carstva — ramo tako, k:a/kor stremljenje italijanske iredente.
To je bilo ostro in nespravijivo protislovje med dvema Koncep
cijama, nespravijivo zato, ker je ena popolnoma izključevala drugo.
In nasprotsfcvo je moralo biti tem ostreje, ker je šlo za eksistenco na
roda in za boj mej antagonisti, ki so bili tudi sicer strastni načelni
politični nasprotniki A vse (to je bila takrat le notranje politična
borba v mejah tedanje habsburške monarhije in izključno med dr
žavljani te monarhije.
Po mojem promatranju je bilo silimo, da je habsburški razsul
istoveten z razsulom slovenstva in hrvatstva. Zato sem bil iz iskre
nega narodnega prepričanja lojalen "habsburgovec" in ravnotako
odločen protivnik velesrbske koncepcije, ki se mi je zdela iz stališča
slovenstva (in hrvatstva) naravnost pogubna.
Sam dr. Krek jo v seji kranjskega deželnega zbora dne 16. ja
nuarja 1909, po za srbski narod zelo simpatični in laskavi oceni nje
govega narodnega stremljenja in osvobojenja, rekel glasom stenogra
fičnega zapisnika doslovno:
"Tak nedosegljiv ideal je Velika Srbija.
Konštatiram hladno in kratko,
da bi ta ideal bil tudi za splošnost,
ne samo za Avstrijo, poguben."
Z dr. Krekom sva "bila takrat popolnoma edina.
Iz predstoječe označene ideologije sledi z absolutno logično silo.
da sem videl v velesrbski propagandi veleizdajstvo nad našim naro
dom in smatral sem dosledno kot svojo neizbežno dolžnost, da jo po
bijam z vsemi zakonitimi in moralno dopustnimi sredstvi. Vpraša
nje, če sem se v tem motil, je danes brezpomembno, ko je zgodovina
šla preiko mojih nazorov; nikomur pa ne priznavam praviee, dvomiti
o mojem poštenem stremljenju za blagor našega naroda, najmanj pa
mojim nasprotnikom i" kroga sedanje SLS, ki so poprej vedno eno
dušn-o in navdušeno odobravali moje stališče. Citiral sem zgoraj to
čno izjavo dr. Kreka.
Če so ti ljudje iz tega stališča pred par leti dezertirali, niso pri
dobi: i nobene praviee metati kamenje name, ker sean ostal zvest do
-sa.lnjega. Meni je šlo za eksistenco našega slovenskega ljudstva,
koji služiti je bila moja prva dolžnost. Ta dolžnost mi je stala nad
vsa:vo drugo in tudi nad mojimi simpatijami za srbski narod. To
moško pripoznam.
V boju zoper velesrbsko propagando sem bil s svojo stranko po
polnima osamljen. Avstrijska birokracija nas je v tem boju kvečje
mu ovirala. Nesposobnost c. kr. avstrijske vlade v pogajanju jugo
slovanskega problema je mejila na idiotstvo. V svoji nedosežni ome
jenosti je zamenjavala velesrbsko propagando s splošnim nacionalnim
kretanjem slovenskega ljudstva in je z občudovanja vredno dovrše
nostjo dražila, mučila in odbijala narod in po tem potu s profesijo
nalno spretnostjo agitirala za — velesrbsko propagando. Pri tktih
avstrijskih uradnikih pa, kojim je šlo nemštvo nad Avstrijo, je bilo
to premišljeno, ker so hoteli, ad majorem Germaniae gloriam, spravi
ti vse naše narodno gibanje pod pečat "veleizdajstva" in v ugodnem
trenotku zapečatiti našo narodno usodo. Tako mi- c. kr. država ni
bila ne le v nobeno pomoč, temveč le v škodo mojemu in moje stran
ke rodoljubnemu prizadevanju. Namesto na eno fronto, smo se mo
rali vojskovati kar na tri, štiri fronte.
Bojeval sem se toraj zoper velesrbsko propagando kot določeno
strpiikarsko-politično strujo, o koji sem sodil, da vodi do propasti hr
vatsko-slovenske politične individualnosti. t I
Pobijanje ene politične štruje pa vendar ne more 'biti lstoveino
s sovraštvom zoper narod, v čigar imenu je ta struja nastopala.
Vsaka politična struja in stranka nastopa v imenu naroda in re
klamira za svoj politični recept ed inoz velič a v n oet svojega naroda.
V ime srbskega naroda 'nastopa ravno tako radikalna, kakor de-1
mokratska, zemljoradniška., republikanska ali socialistična stranka.
Ali je pa kdo zato sovražnik srbskega nadoda, če pobija eno ali več
ttfh političnih strarnk? Narodna radikalna stranka na primer je go
tovo velika in ugledna stranka, a vendar ne bo noben pameten radi-,
kaleč trdil, da je vsak politični nasprotnik njegove stranke odnosno
»trnje — sovražnik srbskega naroda!
In to smešno donaturiranje političnega •nasprostva in političnega
partizanstva se hoče-uveljaviti proti meni in sicer nikakor od strani
srbskih rojakov, temveč od strani mojih slovenskih osebnih sovraž
nikov v namenu, da bi jim Srbi služili kot panduri njihovih osebnih
strasti in 'njihove osvete.
Meni naj se odreka, kar se prizna magar zadnjemu ciganu in ce
lo vsakemu sicer nevrednemu državljanu, da sme nasprotovati novi
SLS. če hoče, ne da bi se radi tega proglašal sovražnikom naroda;
proti meni se pa še celo kuje kapital iz mojega nekdanjega politične
ga sta'isča v državi — ki ga ni več! In od osebno interesiranih kro
gov se skrbno vzdržuje neumna fikcija, da sem sovražnik srbskega
naroda!
Jaz nisem sovražnik srbsketga naroda in nisem nikdar v življe
nju učinil sovražnega dejanja zoper srbski narod, pač pa marsikdaj
v svoji politični dobi pokazal dei.mske simpatije do bratskega naroda.
(Pride se.)
Prvi nastop občinskega
redarja Šimna Kaluže:
(Josip Kostanjevec: "Humo
reske.")
Solnce je pripekalo tistega dne
kakor bi šlo za stavo. Strešna ope
ka na trških hišah odbijala je sopa
rico, da je težko polegla po ulicah
ter pritiskala na pljuča. V dalja
vi se je videl zrak svinčeno siv
kast, mrgolelo je po njem kakor
bi plesali tamkaj milijoni drobnih
koanaj vidnih mrgolincev in niu
šie. Skelelo je v oči, jemalo je vid,
izstiskavalo znoj iz vseh. znojnic,
palilo in žgalo—
Ulice so bile prazne, izumrle,
pred hišami so se semtertja kopa
le v ozki senci napol gole kokoši,
je ležal tu in tam izleknjen mršav
pes, iz hiše se je cul len, tnapol za
span glas. Prav jasno pa so odme
vali v tej tišini od nekod enako
merni udarci stop, od nasprotne
strani ubrano pikapokanje cepcev,
vmes so se mešali iz dvonastropne
trške hiše gilasovi razglašenega
glasovi rja.
Ob tem povsem neugodnem •ča
su stopa Šinie Kaluža v svoji novi
uniformi po trgu. Visoko je zrav
nan kakor bi imel kol v hrbtu, le
vica se mu trdo oklepa sabljinega
ročaja, desnica maha ob močnem
bedru S£m in tja, kakor nihalo pri
uri. Trdo odmevajo 'njegove stopi
nje od ozkega tlaka, pod njimi se
vzdigujejo sivobelkasti oblački go
stega prahu. Preobila kapa se zib
lje na široki glavi od levega ušesa
na desno in od tam zopet na levo,
semterja se povezne nizko na čelo,
včasi nenadoma splozne proti tilni
ku. Nekoliko sitno se zdi Širnim,
da prenaša na svoji pameti takle
nemiren čofri, pa vselej mu nepri
jetnosti takšnih občutkov zabriše
spomin -na študentove besede o
všečnosti velikih obsegov in o
glavi, ki je kapi popolnoma pri
merna. Tako si je treba znati po
magati v težkih časih, tako se z
lahkoto prenaša križ, ki si ga člo
vek sam naprti.
Ob vsaki stopinji se dvigne dim
nova sa moža vest, vsak novi treno
tek ga potrdi v veri in ljubezni do
samega jsobe. Ne motita ga / niti
vročina niti znoj, ki se v njem ko
pa celo gornje telo, ne brigajo ga
stope in cepei in tudi ne razgla
šeni glasovir, vse to se da prene
sti in preglušiti z lahkoto. Ali ne
kaj je, kar ga tlači, kar ga napol
njuje z bridkostjo i'n mu krade ta
ko težko zasluženo veselje. In ta
nekaj je pravzaprav nič, je po
manjkanje ljudi na ulici, pomanj
kanje znancev in prijateljev, veli
ke in male gospode, zlasti pa po
manjkanje katerekoli vrste žen
skega spola. Nihče ga ne vidi, nih
če ne občuduje, od nikjer se ne ču
je beseda priznanja, nobeno žen
sko srce ne vstrepeče ob pogledu
na njegovo uniformo. Ali naj se
zadovolji s tem, da tamle začude
no k o"k od a j saj o kokoši in da ena
izmed njih celo pobegne za liiso ob
njegovih korakih, al i naj si ,šteje
v čast, da se je dvignil pes pred
Fvociperjevo hišo in ga prav kme
čko oblajal? Oj ne, to je prema
lo kratkem al o za nič.
Ze se začne JSimnova samozavest
tajati, nekaj kakor malosrenost, si
cer še tajna in zagrnjena s pajčo
lanom hinavščyie, se dviga iz nje
gove notranjščine, in Širne strese
z glavo nekam melanholično, ma
lodušno. Pri tem se seveda prej od
krije, da je za vsak slučaj kapa
na varnem. Toda tudi v tem tre
notku, v tem zadnjem času se zo
pet nenadoma dvignejo velike Si
mnove moralne sile, na uho mu u
dariio velevažne študentove bese
de: ' Faj 11 ste, stric silno fajn!'
To ga podžge, v tem hipu je zopet
stari Širne, mož od no)? do glave.
"Če ste tako neumni, da se nihče
ne prikaže danes ob mojem prvem
nastopu in me ne pozdravi, kakor
se spodobi, pa pustite. Poplačali
mi boste to nepozornost z obrest
mi," si misli Šime in se zopet po
krije. Pri tem pogleda kvišku in,
o solnce božje, na balkon stopi v
tirstem mlada Jemejevka in pogle
da po ulici. Z roko si zasenči čelo
pred solneem in nje velike, začude
na oči se upro naravnost v Šimna.
Nje lepi obraz blešči kakor vrtni
ca v juijiju, nje ustna, dvoje zago
relih č rešen j, so napol odprta, in
Širne čisto jasno čuje. kako ga po
zdravijo: "Fajn si, Šime silno
fajn!" Šime vstrepeta, bliskoma
se vzravna, da je videti za glavo,
večji, in saluti^z dostojno^
jo in fineso gardnega častnika. —|
Jernej o vk a se nasmehne, odzdravi
z desnico in izgine v sobi. Širne se
za hipec zamisli, ko gileda za njo,
potem pa pravi samemu sebi: "In
če bi koga ubila, če bi moža za
strupila, te ne boš aretiral, o /Ši
rne. Nikoli!"
In kakor bi bili vsi čakali Jerne
jevke, da jim pokaže prva pot, se
sedaj ob vsakem -dal ju jem koraku
pojavljajo nove osebe, veselo po
zdravljajoče Šinma na poti do pr
ve postaje 'njegove odgovornosti.
Kakor nalašč, stopi tisti čas iz svo
je prodajaine Zorič, malo pozne
je ga srečajo po vrsti skoro vsi tr
žani iz dolnjega kcfnca trga, nato
hribovci, a vmes žene in dekleta iz
te ali one imenitne hiše. Z vsake
ga obraza čita Širne iskren po
zdrav, namenjen prav gotovo nje
mu samemu. Vsi mu kličejo kakor
iz enega grla: "Fajai si, Širne
silno fa.fn!" In tudi sedaj in pri
vsakem posebej se Širne zopet pri
duša, da bo pri vseh teh za mižal
vjaj na eno oko, če 'ne na obe, ako
bi se jim pripetilo, da izpodrinejo
nad postavo. "Nobenega teh ne
bom pomagal obesiti. Nikoli!"
Tako je koračil Širne ves popol
dan po trgu (navzdol in navzgor,
počez in navskriž. Nazadnje pa se
je utrudil. In poiskal si je kotiček
na glavnem trgu v senci visokega
zvonika farne cerkve. Vse, kar je
v trgu, mora priti tod mimo, vse,
kar se ima zgoditi, se mora zgoditi
tukaj ali pa vsaj v bližini. Posta
vil se je Širne čisto tako, kakor je
bil to storil v sobi pred študentom,
na široko in z rokami, uprtimi v
bok. In tako je stal in upiral svoj
pogled po cesti navzdol in na
vzgor, po trgu, po hišah, v tla in
proti nebu. Vroče je še bilo, še je
puhtela soparica od hiš, od tlaka j
in od ceste, ko se je tem nastavil
Od začetka mu je bilo še precej u- j
dobno, ves je bil že opaljen od spo
mina na lepo popoldne, ki ga je
danes doletelo, tako so bile lepe
njegove misli, da niti ni čutil sil
ne žeje, ki se je bila naselila v nje
govem suhem in prašnem grlu. l'a
tudi najlepše pesmi se eloveik na
veliča, to je izkusil .Širne že čez do
bre pol ure. Trg .je bil prazen, ce
sta prazna, ina tleh ničesar, nebo
pa itako silno visoko, da se ni iz
plačalo več gledati nanj. Vsled te
ga se je začel dolgočasiti, izprva
samo nekoliko, pajanalu bolj jn
ibolj, da je začel zdehati. Kolikor
dolgočasneje mu je bilo, toliko
bolj je pritiskala žeja. Nazadnje
je bila neznosna, in Šime je začel
razmišljati, kako bi jo potolažil.
Za cerkvijo je šumela voda, nape
ljana po cevi iz hriba, polneča ve
liko korito od cementa. Že sam nje
šum je razširjal hlad naokoli, tja
bi stopil Šime, na mah bi bilo žej«?
konec. Kolikrat se je napil te ne
precenljive dobrote, ko je še hodil
v šolo, pozneje ko je pastirjeval
pri Cadežu in še pozneje, ko je
hlapČeval pri lekarnarju Sršenu.
Tudi sedaj ga mika >n vabi, vleče
ga tja, i*ii nogo ga same ob sobi
zanesejo v bližino studenca. Pri
vodi stoji Cemažarjeva Metka in
polni vrč, nasproti na hišnih vra
tih sloni gospa Comažarjova, nje
na mati, in čaka. Šimna dime ne
kaj neprijetno, pa vendar pristo
pi ter poprosi Metko, da mu da pi
ti iz vrča. 4
"Oho," se zasmoje mati, "Šimc
pa res ne bo več pil vode, sedaj, ko
je gospod."
Širne se zarezi, Metka pa pravi :
"Naj bo, 'Si/me, pa samo za se
daj še res se 'ne spodobi, ko si
gospod.''
išime pije in se zalivali. Dobro
mu dene ta' čast, a nekaj mu ven
dar ni prav.
Počasnih korakov odide zopet
na svoje mesto. Službo je imel da
nes do desetih zvečer.
iŠe vedno je vse tiho po trgu, še
vedno $e nič ne gane v obližju. Ka
ikor bi vse spalo. Šime se zopet dol
gočasi, a kar je najhuje, je to, da
ga začne zopet žejaiti, in sedaj še
huje nego prej. Kakor bi bil prej
vlil nekaj drugega vase in ne vode
iz vrča Metlkinega. 'Zvija se in zvi
ja, zopet ga vleče k studencu, naj
rajši bi stopil tja.
"Šime pa res ne bo pil voč vo
de, sedaj, ko je gospod."
Te besede se mu hipoma povrne
jo v spomin in ga delajo nemirne
ga. Ne upa se več k studencu. Sto
pil bi v bližnjo hišo, kam drugam,
pa gotovo bi mu tudi tam opone
sli to, da je gospod in ne sme- piti
vode-,-In tajko ostane na svojam
prostoru in zeva. Prav pod zidom
av<wiikoviim raste neko izelišce,"po
dobno 'kiselici. Sklone se, utrga
perce in ga začne žvečiti. Ni do
bro, čuden okus ima, posebne vr
ste. Pljune in stopi po trgu dalje.
Odtod zavije v ulieo na desno, iz
te v 'drugo, v tretjo. Nič ne misli,
noge ga nesejo same dalje. Nič ne
misli, a vendar ve, da treba zaviti
v krčmo, ker ne sme piti vode, kc
je gospod. Ker je pa treba preho
da od hlapca do gospoda, zato
sklene, da popije za danes samo
brizganec s sifonom. Trden sklep.
Tako se najenostavnejše reši to za
motano vprašanje, ki je naenkrat
bruhnilo s tako silo na dan....N
(Konec prihodnjič.)
Pierre Ramus:
Kmet, župnik in Kristus
Neke jesenske nedelje, ko se jo
že niračilo, je potrkal nekdo na
vrata neke kmetske hiše v mali va
sici. Kmet je odiprl vrata in videl
pred seboj domačega župnika in
nekega tujca. Spustil ju je v hiš<;
in začel se je sledeči pogovor, ki je
trajal pozno v noč.
I.
Kmet: Častiti gospod župnik,
vstopite. Kaj nii prinaša toliko
čast?
Župnik: Pripeljal sem gosta, ki
bi rad dobil prenočišče. Rad bi ga
nastanil pri sebi v župnišču, pa ji
ravno včeraj prišel moj neoaik h.
soba za goste je zasedena. Tu»sera
se tebe spomnil, Vesnič, in priha
jajm, da te poprosim za prenočišč*
temu tujcu.
Tujec: Jutri potujem zopet na
prej, kajti ne ostanem dolgo pri
posamezniku — ja-z hočem vse naj
ti in odrešiti
! Kmet: Dobrodošli v.moji hiši —
vstopite v ime^u Jezusa Kristusa!
Župnik: Na vekomaj amen. 11
ker si takoj privolil, Vesnič, in
ker tako spoštuješ sveto gostoljub
nost, hočem ostati eno urce pri te
bi in se pogovarjati s teboj in tuj
cean. Naš gost prinaša čudovita po
ročila iz velikih mest in tujih de
žel.
Kmet: Pozdravljeni pri moji mi
zi, častiti. Kmetica, daj tujcu kru
ha in vina.
Tujec: Ne, ne vina, rajši koza
rec mleka.
Župnik: Meni kozarec vina-. In
če tudi 'ne veljam pri Bogu za lu
teranca, vendar spoštujem, kar je
Luter rekel o vinu.
Tujec: Jaz ne maram vina, tu
di drugih pijač ne, v katerih se na
haja alkohol. Vse so strup, ki mra
čijo um in temnijo Ju« spoznanja
Kmet: Spoznanje? Kaj je to?
Župnik: Vesni č, to v resnici n.
za te! Spoznanje je filozofičen po
jem, in tega ti ne moreš razumeti.
Poslušaj mene in svete nauke rim
sko-katoliške cerkve, in dobil bol
ravno toliko spoznanja, kolikor jvi
zate potreihno, da prideš v nebeške
kraljestvo in dosežeš tam večne
blaženstvo.
Tujec: Zakaj naj 'ne bi moge"
kmet razumeti besede "spozna
nje"? Če razume besede Bo g, ne
beško kraljestvo, blaženstvo itd.
lahko zapopade tudi smisel bes ode
spoznanje.
Župnik: Kaj mu naj to koristic
Ni dobro, če zna kmet preveč.
Tujec: To ni krščansko, to jc
peklensko naziranje. Kmet je člo
vek, in vsak človek je od Boga ob
darjen s spoznanjem.
Župnik: Motite se. Ne človek,
edino cerkev je obdarjena.
Tujec: Nasprotno — ne cerkev,
temveč človek. Kajti samo čilo vek.
in ne cerkev, laliko osebno misii.
ima torej razum, je torej žarek
spoznanja.
Kmet: In kaj pomen j a "spozna
nje"?
Tujec: Ono pomenja, da naj čl v-,
vek spozna, da je v njejm Bog ki
da je on kot človek božanski, tj
rej da je vreden in sposoben bo
žanstvenosti.
Župnik: Kajti po podobi božji
je On ustvaril človeka. To mislite,
razumem
Tujec: Ne mislim tega, kadar
govorim o spoznanju. Kar vi pra
vite, častiti, uči stari testament
judovski. Njegova beseda pa je za
pisana v novem testamentu, in ta
ne uči postranske in neverjetne
telesne podobnosti. Njegova bese
da oznanja duševno podobnost člo
vekovo z ibožjo. Zato govori Jezus
povsod samo o "duhu" gospodo
vem, nikjer o njegovem telesu.
Kmet: In kako postanemo vre
dni božanstvenosti v nas?
'Župnik: S tem, da pridno moli
te, (marljivo v cerkev hodite, vse
zapovedi udano izpolnujete, in šte
vilna dela ljubezni darujete in po
svečujete cerkvi.
Tujec: O ne! Vse to je napačno
in neresnično. Ko je Jezus učil, ni
bilo še nikake cerkve, in on sam
ni nikdar kaj takega zahteval. —
Kajti njegova beseda živi v duhu
razuma vseh ljudi, 'ne pa v mrtvi
postavi, kakor jo cerkev ponuja in
vsiljuje. Njej veljajo ognjevite be
sede Janeza Krstnika, ko -je govo
ril zoper judovsko cerkev: "Gad j a
zalega! kdo vam je pokazal, kako
ubežite prihodnjej jezi? Že stoji
tudi sekira drevju pri . korenini:
vsako drevo torej katero ne rodi
dobrega sadu, posekalo se bo in
vrglo na ogenj." (Matevž 3, 7-10).
(Dalje prihodnjič.)
Zdravnik: "Kakor vse kaže je
Vas soprog prispel v stadij deliri
um treanens. Posledica preobile o
pojne pijače. Ali niste opazili, da
zamenjuje osofbe?"
Gospa: ''Da. V meni n. pr. vidi
starega drakona, a v moji služki
nji pa angel j a.''
VOLKOVI V ILLINOISU.
V bližini mesteca Dixon, lil., so
se volkovi talko razmnožili in (toli
ko perutnine požrli, da prirejajo
farmerji vsalko <noč lov na požreš
ineže.
Ljudje, ki imajo največ nasve
tov na razpolago, jih potrebujejo
najbolj.
V JUGOSLAVIJO V 9 DNEH
na morskih velikanih, ki vozijo vsak
torek«
Luksuriozae kabine tretjega razreda s
2—4—6 posteljami. Krasne jedilnice,
kadilnice in počivališča. Pokrit krov.
Izvrstna hrana. Domača ugodnost. No
benih skrbi.
I Za vozne listke in druge informacije
{obrnite se So najbližnega zastopnika.
AQUITAN"IA ..
MAUBETANIA
BEEEN G ARIA
45,647 toil
.30,704 ton
52,022 ton
Frank Jansky
3704 W. 26th St. Chicago, HI.
Ure, demanti, dragulji.
Ustanovljeno 1908 — 30 let Izkustva
VSE DELO ZAJAMČENO.
NA CENTRI
PRI KOŠIČKU -
se dobi vsega dovolj, zabave in drugih
rtvari. 4
Biljardna miza na razpolago
John Košiček
1805 S. Racine Ave. Chicago, HL
Tel. Canal 1439
Dlšavril
ekstrakti
RŽEHOVEC
ŽGANJE
KIMEL
BOROVICKA
KONJAK
TROPIROVEC
SLIVOVICA
IN DR06I
Ki se je po voljno obn©
sel tisočem rabiteljem.
Te dišave so rezultat
dolgih preiskušenj in da
nes se ne prodaja bolj
ših. Dajejo popolno za
dovoljstvo. Naročilo na
posl ušnjo vas bo prepri
čalo.
Ena unča diSav in barven g&lon
1 unča $1.35
5 — unč . $5.50
12 — unč $10.50
Poštnina všteta.
Priporočilo za vsak za
voj 25o posebej.
Forbes Extracts
Company
1-88 Forbes Bldg., Forbes fc- Moultrle 8*
Pittsburgh, Pa.
PAIN-EXPELLER
VAM BO POMAGAL!
Če je poklican Pftin-Expeller na
pomoč, bo BOLEČINA hitro pre
. . ii _ .. maeana ter bo ma
homa izginila. UD
prvih znamenjih
revmatizma, živčne
potrtosti, novral
gije, bolečin, krče
vitega trganja, si
nabavite steklenico
tega močnega, za
nesljivega družinsk
ega linimenta ter
ga vdrgnite. Pristni l"jUn-Expeiler
nosi nažo flIDBO varnostno
znamko. Vse drugo je ponaredba.
. 35c in 70c. v lekarnah ali od
F. AD. RICHTER & CO.
104-114 Sooth 4th St., BioAljo, W.,T-.

xml | txt