OCR Interpretation


Glas svobode. [volume] (Chicago, Ill.) 1902-1931, December 22, 1922, Image 6

Image and text provided by University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Persistent link: https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045203/1922-12-22/ed-1/seq-6/

What is OCR?


Thumbnail for 6

5
Raznotero.
Strašna rodbinska tragedija.
Berlinski listi poročajo iz Kato
vic: V neki vasi blizu Katovic se
je dogodila nenavadna nesreča, ki
je v kratkem uničila cetlo,obitelj.
Neka žena je prodala na trgu svi
njo za 50,(XX) mark in pustila de
nar na mizi. Triletna hčerka je se
gla po denarju rn ga vrgla v peč.
Ko se je oče vrnil domov in izve
del, kaj je storila 'hčerka, je zgra
bil otroka s tako silo, da mu je od
trgal obe roki. Žena je med tem
kopala dojenčka in ni vedela, kaj
se je zgodilo. Ker pa mož se dolgo
ni vrnil z otrokom, je pustila do
jenčka v" vodi in odšla v drugo so
bo. Tu se ji je nudil strašen pri
zor: triletna hčerka je ležala v lu
ži krvi, mož pa se je zraven obesil.
Ko se je vrnila k dojemiku, ga je
našla mrtvega, zalila ga je voda.
Da je bila mera nesreče polna, je
ženo zadela srčna kap in je padla
mrtva na tla.*
iDAnnunzijeva literarna
produkcija.
Neki potrpežljivi Italijan je iz
raeunil, da je znani italijanski pes
nik in bivši uzurpator Reke, Ga
briole D 'Annuiizio, napisal doslej
21,300,000 vrstic v prozi in v veza
ni besedi, ali 1000 vrstic na dan
celih 40 let. Da se vse to napiše na
papir je treba 200,000 pol pisarni
škega papirja. Ko bi kdo razpore
dil te papirje drugega poleg dru
gega po dolgem, bi znašala njiho
va dolžina 4000 km, segala (bi to
rei od Madrida na Španskem do
Kazanja v Rusiji.
Usoda avstrijskih bankovcev.
V nekaterih krajih na Češkem
ovijajo prodajalci sladčic kartone
za sladčice z avstrijskimi bankov
ci po 1000 kron. To delajo baje v
reklamne svrhe.
Koliko ljudi se rodi na morju.
V prošlem letu je bilo na arngle
ških parobrodih rojenih 273 otrok,
leto preje 276, a leta -1919 samo
151. Otroci so pripadniki one dr
žave, pod katere zastavo plove pa
robrod. Rojstvo vpisuje kapitan,
pozneje pa se protokolira v matici
presta, iz katerega je parobrod od
plul.
Krvnikova služba.
Najlažji posel med vsemi izvrše
valci smrtnih obsodb ima <rotovo
belgijski krvnik. Od nastopa svo
je službe pa do danes mu ni bilo
treba izvršiti niti ene smrtne ob
sodbe, ker so vsi kandidati vislic
»bili pomilošceni. Pri tem pa je
vendarle moral tudi krvnik storiti
svoje: moral je namreč ob priliki
vsake smrtne obsodbe na javnem
mestu obelodaniti besedilo sodbe.
Za to je prejemal letno 3000 fran
kov. Zdaj so mu plačo povišali.
Ločitev zakona in ureditev
stanovanja.
Z ozirorn na splošno pomanjka
nje stanovanj v mnogih slučajih
ni mogoče izvesti ločitev zakona
tako, da bi ločena zakonca živela
vsak v svojem stanovanju. To ve
lja zlasti za večja mesta. En tak
slučaj je bil v Berlinu. Sodišče je
izvedlo ločitev zž^kona vsled može
ve krivde, toda nobenemu izmed
njih ni moglo nakazati stanova
nja, ker ga ni imelo. Zato je sodi
šče določilo tako: Ta in ta dan i
ma pravico do sobe, kopalnice itd.,
mož, druge določane dneve pa že
na. No, to je pač neke vrste sala
monska sodba, ki bo prejkone do
vedla do novih tožb.
Novi budimpeštanski krvnik.
Svoj čas so listi poročali, kako
se je za irnesto budimpeštanskega
krvnika oglasilo zalo nmogo pro
silcev, po večini mesarjev. Mestno
državno odvetništvo je končno po
verilo to "^ast'' Ivanu Raczu, biv
šemu tramvajskemu uslužbencu.
Novi krvnik je star 24 let ter je
služil v vojni pri večih krvnikih,
končno pa je ta posel že sam opra
vljal. Pozneje se je bavil s preva
žanjem mrtvecev. Na temelju teh
preizkušenj, misli državno odvet
ništvo, da je Racz izmed vseh pro
9'*]cev najbolj sposoben izvrševati
žalostni posel krvnika.
Z virtrijolom na profesorja.
Xa rimskem tehničnem institutu
"Leonardo da Vinci" se je te dni
dogodil čuden napad. Ko je profe
sor Oardona stopil v tehnično po
slopje* prišel mu je naproti neki
študent, izvlekel iz žepa stekleni
co vitrijala, izlil tekočino profesor
ju v obraz in zbežal. Profesor je
tako opečen po obrazu, da 'bo pre
teklo mnogo časa, da se bo izlečil.
Sumi se, da je bil to najbrže poli
tičen atentat.
Varšavski Landru.
V Varšavi so aretirali nekega
delavca B. Balasa« ki je v enem
samem tednu umoril šest žensk,
njihova trupla pa razmetal po po
lju izven Varšave. Aretacija tega
• novega Landru j a je vzbudila po
celi Varšavi silno razburjenje in
ljudstvo je hotelo zločinca linčati,
kar pa je policija s silo preprečila.
Mesto brez potepuhov.
| Ta srečni kraj je angleško me
sto Tenderden, ki šteje tli tisoč
| prebivalcev, a že dolga tri leta ni
bilo pred sodiščem ni kakega pote
puha. Neki 'novinar je hotel govo
riti s policijo telefoničnim potom,
j toda tam ni bilo niti enega polica
ja. Ko je potem vprašal, kaj bi on
I vendar počel, če bi ga kdo 'napa
| del, so mu na telefonski central
odgovorili, naj bo le brez skrbi,
ker takega slučaja že več kot deset
let ni bilo v mestu. — Ali je to res
nica. ali samo novinarska raca —
i kdo bi to vedel!
Šakal v dunajskih ulicah.
Več pasa nt ov, ki so v poznih no
[ enih urah hodili po dunajskih uli
cah, je ugriznila neka besna žival,
za katero precej časa niso vedeli,
v katero vrsto živali pripada. Kon
čno o jo pa le ujeli in tedaj se je
ugotovilo, da je to divji šakal, ki
je pri neki ugodni priliki pobegnil
iz kakega cirkusa. Lastnik šakala
se seveda ni prijavil.
Misterijozna tragedija neke
družine.
V Esslrngenu se je vrgel pod
vlak trgovec Ernest Weinkauf. Ko
je njegov hišni gospodar izvedel
za nesrečo, hitel je, da to oprezno
pove njegovi obitelji. Ko je prišel
v stanovanje, je našel trgovčevo
žorio in dete mrtvo. Sodi se, da je
Weinkauf najpreje umoril svojo
ženo in dete, potem pa je še sam
hitel v smrt.
Filmski dramatik in indijski
strup.
Berlinski filmski dramatik Kra
lj" je dobival več pretečih pisemi, v
katerih mu je neki neznan človek
grozil, da ga bo zastrupil z indij
skim strupom, če mu ne bo na do
ločeno mesto dostavil gotovo svo
to denarja. K temu ga je neznanec
nekoč pozval celo telefonskim po
tom. Policija se je trudila precej
j časa, slednjič mu je pa le prišla
na sled. To je bil 'neki breizposeJn?
insar, ki se je seznanil z neko de
klico, ki je služila v Kralyjevi hiši.
Z mačko vred v smrt.
V pariških družbah je bila zna
na elegantna go«pa Gaillard, ki s.
je nedavno vzela življenje na zelo
| eksotičen način. Nekdaj je bila ze
lo bogata, toda sreča je opoteča in
zgodilo se je da je gospa popolno
ma obubožala. In tedaj je gospa
Gaillard^kar odkrito javila polici
ji in svoji materi, da bo izvršila
samomor. Isti čas je tudi iskala po
sebnega živalskega strupa, da je
jzajedno končala tudi svojo mačke.
Policija je vdrla v njeno stanova
nje, hoteč preprečiti samomor, to
da bilo je že prepozntf. — Gospa
Gaillard je ležala na neki tigrovi
kolzi mrtva in poleg nje mačka,
i katero je nesrečnica zastrupila.
Truplo v potni košari.
V vlak, ki prihaja iz Leipziga, i
mela sta dva post rezek a nest i tež
ko potno košaro. Tam službujoče
mu detektivu se je zdela ta koša
ra sumljiva, zato je košaro zadi\
žal na kolodvoru. Nato sq košaro
fotografirali in odprli. Na splošno
presenečenje so našli v košari mr
tvo moško truplo. Kdo je mrtvec,
se 'ni moglo dognati, ker je bila
truplu odrezana glava. Gotovo j-.1
le. da se tu ne more govoriti o ro
pu, ker so našli pri umorjenem
zlato uro z verižico, prstane in de
narnico s precejšnjo svoto denar
ja.
Japonska gledališča.
%V Tokiju imajo gledališče, v
katerem traja predstava po devet
do deset ur. Umevno je, da se \
tem dolgem času izpraznijo -ob i s
kovaleem želodci. Zato se med od
morom poseftnikom servira čaj, ko
panj, riž, rbe, glive in podobna
jedila. In tako uživajo srečni obi
skovalci gledališča poleg duševne
tudi telesno hrano. Tudi napre
dek.
Človek s fatalnim pogledom.
V Franciji še vedno vlada praz
noverje, da zamorejo gotovi ljud
je koga začarati s svojim pogle
dom. To iznova dokazuje slučaj v
Angersu. Tam je bil umorjen de
vetnajstletni sin posestnika Chail
jlota. Pri obdukciji trupla so ugo
tovili, da je strel padel iz njegove
bližine. Zato je padla krivda na
! domačega slugo Clementa Barha
I na. Ker pa ni bilo natančnejših
i dokazov, ga je sodišče oprostilo,
i Toda preiskava je odkrila drugo
zanimivost. Prebivalci Angersa so
namreč zatrdno verovali, da ima
rodbina umorjenega pogled, s ka
terim more tako začarati, da ško
;duje domačim živalim. To je ve
jroval tudi sluga Barban, katerega
i so nanovo aretirali. Priznal je, da
je ubil mladega človeka samo za
to, ker je imel fatailen pogled.
Koliko las imajo ljudie na glavi
i V tem, ko se pesniki b a vi j o s
hvalo ženskih las, štejejo Angleži
posamezne lase na glavi. Oni so
izračunali, da na en eetvorni cen
timeter pride 1000 las, torej ima
■človek na vsej glavi okoli 120,000
la°. Plavolasci imajo 'navadno pre
cej več las na glavi nego črnolasei.
Zaigral trideset milijonov.
V borzi jamskem kluibu v Budim
pešti sta igrala neki Julius Szem
szoe ni Koloman Bibo. Sreča je bi
la na Kolomamovi strani in Sze-m
szoe in Koloman Bibo. Sreča je bi
jonov madžarskih kron. Zanimivo
je, da je Koloman pred desetimi
leti v igri s Szemszoem izgubil
400,000 kron. Na koncu te fatalne
igre, v kateri je izgubil tako veli
kansko svoto, si je hotel vzeti žTv
I Ijenje, kar so mu pa navzoči pre
I prečili in ga oddali v sanatorij za
'živčne bolezni.
'
Črni milijonarji.
| V New Yorku imajo preko tri
stotine črnih Krezov. To so večino
ma črnci, ki so si v poslednjem Ča
su z raznimi trgovskimi posli ste
kli ogromna imetja. Toda njih *ne
more nikdo kontrolirati, ker žive
zelo separatno. Oni ne zafhajajo
niti v gostilne, niti v druge javne
prostore, pač pa razvijajo tem več
ji sijaj v svojih domovih. Svoje o
troke pošiljajo v penzijonate in v
Hanvard uuiverziteto, edino vse
učilišče, ki ga obiskujejo črnci. V
eni najlepših fnewjorškiJi ulic ima
jo svoje elegantne klube, .kjer se
ibavijo s športom, glasbo, pesni
štvom in politiko. Seveda imajo v
te klube dostop samo ljudje črne
rase.
I . v
Oporoka tovarnarja mila.
»V Trstu je pred nedavnim ča
som umrl tovarnar miia, Lupo
Braunstein, ki je v svoji oporoki
zahteval, da se njegovo mrtvo telo
položi na oder v njegovi tovarni.
Krsta naj se položi na zaboje, v
katere se vladajo kosi mila. Na o
bleko, v kateri bo položen na mr
tvaški oder, naj se pripno vse ko
lajne, kar jih je dobila tovarna in
povrh tudi italijansko zastavo in
j zastavo mesta Trsta.
"Copernica" hoče biti.
Neki knjigotržec v Berlinu je
prejel ck1 neke kmetice sledeče pi
smo: "Rada bi imela knjigo za
"copranje". Prosim vas, pošljite
mi io čim preje, ker jo silno po
trebujem. Plačala jo vam bom ze
lo dobro in vam prinesla za nagra
do še masti rn jajc. Prosim, ne po
zabite! Spoštovanjem N. N." —
Kakšno knjigo ji je potem poslal
knjigotržec, se ne ve.
Ljubezen na prvi pogled. ,
V neki veseli dražbi je bilo več
mladih gospodov, ki so bili precej
razposajeni. Pri sosednji mizi pa
je sedel starejši gospod in tega
vpraša eden izmed mladih razpo
sajencev: "Jelite gospod, vi goto
vo ne verujete, da se marsikdaj
vname ljubezen že na prvi po
gled?" "Gotovo vejujem", odgo
vori vprašani čisto mirno, ".kajti
prepričan sem, da bi se več kot po
lovica mož *na svetu ne poročilo,
če bi pogledali svojo izvoljenko
dvakrat!''
• Najstarejši študent.
Na visokih šolah so nekdaj uži
vali poseben ugled starejši zapiti
študenti, ki so nosili časten naslov
"stara hiša"; nekateri so študira
li tudi do sivih las. Vse te "stare
hiše" pa menda prekaša neki Wm.
Kemp, ki že preko 40 let študira
na univerzi v New Yorku. Študira
pa zato, ker se mu tako najbolje
godi. V mladih letih je bil prav
slab dijaček in so mu učitelji le s
j težavo tesali trdo glavo. Ko pa je
umiral njegov sitric, ki je bil sile a
bogataš, je \Villamu v oporoki za
pisal visoko vsakoletno rento, do
kler bo študiral na newyorškem
vseučilišču. William se je res vpi
sal na univerzo in študiral..™ Pri
tem se je tako strogo držal striče
ve oporoke, da študira še danes.
Dovršil je že štiri doktorate, pa se
vpisuje še kar naprej in vleče vi
soko rento. Na vseučilišču uživa
velik ugled, posebno še pri profe
sorjih, saj so bili nekoč njegovi
šolski tovariši.
Abstinenti v Indiji.
Angleški listi poročajo, da je
protialkoholno gibanje prodrlo tu
di v Indijo itn se že zelo razširilo.
Agitacija proti alkoholu pa se vrši!
na tako živahen način, da moral
večkrat posredovati policija. Mia
di protialkoftiolni zagrizene i se vse
dejo pred gostilniška vrata in pri
čakujejo goste. Ako hoče kdo
! vstopiti v gostilno, ali pa se
odpravlja iz nje, mu agitatorji hi
tro začnejo pridigovati, da je te
pec, ker razsiplje denar iza vino in
pivo, namesto da si kupi kaj pa
metnejšega. Taka agitacija seveda
gostilničarjem ne more biti po vo
lji, zato običajno priletijo iz go
stilne in se iza/enejo pretepati s* svo
jimi ljutimi abstinentskimi nas
protniki. Angleška vlada je bila
prisiljena, da tako protialkoholno
agitacijo prepove za tako dolgo,
dokler se Indijci ne naučijo na ev
ropski način zastopati svoje ideje I
in prepričanja.
Čudna republika.
Ob francosko-španski meji med
i Pirenejskimi vrhovi se nahaja ma
la republika Andora. Nima sicer
svojega predsednika, zato pa pri
znava za svoja vladarja španske
ga .kralja in obenem predsednika
francoske republike. Tema svoji
ma vladarjema plačuje letno po
960 frankov. Imenitni pa so njeni
državljani, ki se v veliki večini
preživljajo le s tatvino. Edina in
dustrija, ki v tej republiki uspe-j
va, se imenuje tihotapljenje, kajti
vsak Angorec je tam obenem tiho
tapec in sodnik in učitelj in orož
nik. Francozi in Španci Andorce
zaradi teh njihovih lastnosti oibi
jčajno imenujejo le lopove, toda
Andorci jim tega ne zamerijo, še
i celo ponosni so baje na ta "čast
ni" naslov.
Čisto neverjeten dogodek
čitamo te dni v časopisih: Anglež
lord Valter Raleigh je vložil proš
njo 'Za ločitev zakona, ker njegova
žena vedno, kadar se on pojavi
pred njo, začne molčati, ker se ji
je enkrat malo zameril. In to tra
ja že osemnajst let! " Ta čudna že
na", navaja loud Raleigh, "je ali
blazna ali pa svetnica' \ Vprašal
je zdravnike za svet-, pa mu niso
vedeli pomagati, temveč so se m\i
le pritajeno smeškali. Toda kon
čno je ta neverjetna ženska trdo
glavost razburila tudi njegovo hla
dnokrvno angleško potrpežljivost,
v kateri je vstrajal osemnajst let,
in je vložil prošnjo za ločitev
kona. Mnogo se ugiba, kako bo so
dišče njegovo prošnjo rešilo. Ne-!
kateri pravijo, da je to dovolj j
tehten razlog za ločitev, drugi p;
menijo, da bi taka soproga »zaslu
žila celo nagrado za vzgled dru
gim ženicam, ki ne morejo z jezič
kom mirovati niti v spanju.
PRAČLOVEK NA LOVU.
Ker je.-lov bil življenjska podla
ga prazgodovinskega človeka in je
tvoril središče vse njegove kultu
re, je za spoznavanje onih pradav
nih časov važno vedeti, ikako je
pračlovek lovil. Raziskovalci so
zbrali že obilico materiala, da nam
morejo odgovoriti na tozadevna
vprašanja. Česti preostanki neka
terih 'živalskih vrst najdeni na
krajih, ki smo jih spoznali .kot
kulturne plasti praoloveka, nam
tolmačijo, kake živali so padale
predzgodovinskemu človeku v
plen. Vrst« orožja se dajo dognati
iz proučevanja orodja, ki se je na
šlo na krajih, kjer so prazgodovin
ski lovci pustili tudi preostanke
svojega kosila. O značaju prazgo
dovinskih pokrajin nas poučijo te
danje živalske in rastlinske vrste.
I 0 starejši kaaneniti dobi se po
sebno vsiljuje doslej nerešena u
gartka, kako je pračLovek mogel s
svojim najiprimitivnejšim orožjem
uspešno trebiti tedanje velike div
je zveri. Zadnje čase pa so začeli
proufovati lovske načine še danes
živečih prirodnih ljudstev, ki se
nahajajo še vedno na silno primi
tivni stopnji in tako so s primerom
dognali, da si je praelovek z ved
nim lovom pridobil posebno spret
nost, da je n. pr. lahko ubil med
veda z Ciiim samim ostrim udar
cem kamenite sekire preko trobca.
Najdene med vedske crepinje ka
žejo znake takih udarcev in zato
je verje.tno da se praelovck ni bal
borbe z medevdi ter je s svojo ka
menito sekirico imel uspeha poseb
no pri mlajši zverjadi.
Uporaba loka in sulice je bila v
najstarejši kameniti dobi čisto ne
poznana. Iz mlajše kamenite dobe
pa že najdemo sledove in preostan
ke lokov. Lovcem iz te 'novejše do
be moramo tudi že pripisovati po
mavanje otrovanih pušic, kajti u
činki mrliškega strupa so jini ibili
gotovo dobro znani in po čestih iz
kustvih so se lahko prepričali, da
se živali, oslalbljene vsled otrovane
pušči-ce, dajo prav lahko premaga
ti. Z lovom in. strelo pa se je pri
čel /pračlovek počasi lotevati tudi
velikih zveri tedanje dobe; prido
bil si je v streljanju tako spret
nost, da je s pšico predrl telo div
jega prašiča, ali pa celo divjega
bika. To lahko sklepamo iz tega,
ker še danes z lokom premagajo
ceylonskega slona; zato moramo e
nako spretnost v streljanju z lo
kom priznavati tudi prazogdovm
skeimu lovcu, ki je premagoval n.
pr. tedanjega mamuta. V borbi s
takimi živalskimi velikani pa je
seveda prazgodovinskemu lovcu
bilo za malo, da bi se loteval pti
čev ali pa ribjega lova. Šele iz
mnogo poznejše dobe imamo sle
dove, da je pračlovek uvrstil v
svoj lovski šport tudi te dve vrsti.
NOVA IZNAJDBA!
Patsnted
Gas, a Modem Luxury
STOVE CARBURETOR,
dela kurilni plin (gas) iz
navadnega petroleja! Naj
novejša iznajdba za dom.
Nič več nesnažnega premo
ga in drv za Vašo peč! De
lajte plin doma!
STOVE CARBURETOR,
je rezultat potrpežljivega
eksperimentiranja z karbu
retorji, kakor so v rabi pri
avtomobilih, kjer se upora
blja olje in zrak za kurivo.
Karburetor je izdelan iz
vlitega železa, in je jam
čen, da ne poči ob največji
vročini.
Ta karburetor se postavi
v navadno peč, je zvezan s
posodo kjer se nahaja olje,
ki samo teče v karburetor,
kjer se spreminja v goriven
plin z modrim plamenom.
Priprava je tako izdelana,
(Slika predstavlja v peči nastavljen karburetor.) da je mogoče poljubno re
gulirati plamen in vročino v peči. Stara peč je dovolj dobra- Ne potrebujete
nobene nove peči, kot edino ta karburetor in Vašo staro peč, pa imate najpri
pravnejšo peč, ki si jo morete misliti. S tem karburetorjem v Vaši peči, ne bo
ste rabili nositi premoga in odnašati pepel. Dim ne bo mazal sten v sobi in kar
je najglavnejše imeli boste mnogo manjše stroške, kot pa jih imate sedaj ko
rabite premog aH pa plin.
Petrolej sedaj stane 12c galona v večjih količinah. Z našo pripravo v va
ši stari peči pa boste samo na kurivu prihranili mnogo več v par mesecih kot
pa stane petrolej in ta karburetor.
Vsak "Stove Carburetor" je jamčen za deset let da ne poči vsled vročine,
da ne pregori ali pa se zamaže s karbonom.
Cena karburetorjem za kuhinjske peči $18.50; za kamine $18.50. Vselej o
menite ako hočete karburet-or za kuhinjsko peč ali pa za kamin.
Za nadaljna pojasnila pišite na našega zastopnika:
VICTOE S. SKUBIO
2727 S. Trlpp Avenue Chicago, Illinois
GLAS SVOBODE
co.
2656 So. Crawford Av., Chicago, III.
OBVESTILO!
Vsem druivam, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor(
tudi posameznikom se priporočamo za na^avljenje
Vsa.KoOrstn\h TisKo^Vin
kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade,1
račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimoj
tudi
dr ti J i *0 ena pt clhJUcl in prehode
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom0
lista -
MC/aj S*)obode"
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštMO xnamkb(
za 2c se naj ptiloti za odgovor.
Preden odpotujete
v stari kraj, ali
preden plačate
za-pot svojim rojakom iz starega kraja semkaj, obiščite naš
potniški parobrodni oddelek, da se prepričate, da Vam ne more
•nihče nuditi boljših uslug in udobnosti, kakor jih mi nudimo.
Preden pošljete
denar kamorkoli v svojo domovino, povprašajte pri nas ter se
prepričajte o vseh ugodnostih, ki Vam jih vedno nudi
Ameriška Državna Banka
1825-31 Blue Island Avenue,
Chicago, 111.
GLAVNICA $800,000.00
J. P. ŠTEPINA, predsednik.

xml | txt