OCR Interpretation


Glas svobode. [volume] (Chicago, Ill.) 1902-1931, December 22, 1922, Image 7

Image and text provided by University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Persistent link: https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045203/1922-12-22/ed-1/seq-7/

What is OCR?


Thumbnail for 7

Dolgovi Jugoslavije Ameriki.
G. Milivoj S. Stanojevie, profesor na Cokmibia University v New
Yorku, je imel razgovor z ameriškim trgovinskim ministrom Hoover
jem o dolgovih Jugoslavije Ameriki in je napisal o tem v zagrebškem
"Pokretu" članek, iz katerega povzamemo:
V zadnjem času pišejo ameriški listi mnogo o evropskih dolgovih,
ki so bili narejeni za časa svetovne vojne. Gotovi finančni krogi že
lijo, da se ta dolg reducira ali deloma odpusti, ker je narejen za obra
no sp'ošne in skupne stvari, a poleg tega je Evropa finančno tako iz
črpana, da za sedaj ne more plačati niti obresti, a o glavnici ni govora
vsaj za deset ali dvajset let. Ker iona tudi naša država priličen dolg
v Ameriki, sem se zainteresiral za ameriško vladino stališče o tej zade
vi ter posetil trgovinskega ministra. Trgovinski minister gospod Her
foert Hoover je bil toliko prijazen, da mi je v kratkem razgovoru po
dal o sedanji finančni situaciji svoje mišljenje, ki je gotovo obenem
tudi stališče ameriške vlade.
"Vi želite zvedeti za moje mišljenje o evropskih dolgovih v Ame
riki?" me je vprašal.
"Ne, gospod minister, to bi bil tudi preobširen predmet. Mene
bi "bolj zanimalo vaše mišljenje o jugoslovanskem posojilu."
4'Ali ste vi Jugoslovan
"Sem."
"Potem pa veste vi več o jugoslovanskem posojilu nego jaz."
"Jaz vem samo, da je Srbija za časa vojne dobila iz Amerike 26
milijonov dolarjev. Kasneje se je ta dolg povečal na nekaj večjo
svoto. Letos je Jugoslavija sklenila novo posojilo v znesku 100 mili
jonov dolarjev, vendar ta dolg nima mnogo zveze z blagajno ameriške
vlade, iker je bil zaključen s privatnim finančnim sindikatom."
"Toda, ali vlada Jugoslavije misli poravnati ta poslednji
dolg ?''
"Ako ne bi mislila tako, bi bržkone posojila ne dobila. Jugoslo
vanska vlada je dala garancijo;, da bo poravnala dolg po zaključenem
dogovoru."
"A prvi (vojni) dolg?"
"Mislim, da bo poravnala tako prvi kakor poslednji dolg, ali v a
meriških listih čitam, da se bodo Franciji in še nekaterim evropskim
državam vojni dolgovi odpustili ali vsaj znatno reducirali. Ako je a
imeriška vlada tako uslužna napram francoski vladi, zakaj bi potem
tudi jugoslovanska vlada ne mogla računati na kakšno olajšanje? —
Francija je velika in bogata, a Jugoslavija je daleko manjša in siro
mašnejša v vsakem oziru."
l)a razgovor ne zaide na stranske poti, je minister začel pojasnje
vati stvar načelno brez ozira na to, da li gre za francosko, jugoslovan
sko ali katero drugo evropsko vlado. Minister priznava, da je mnogo
resnih listov v Evropi in v Ameriki, ki zastopajo stališče, da je tre"ba
vojni dolg evropskih držav reducirati. Ta dolg znaša sedaj nekaj nad
12 milijard dolarjev, a obresti in amortizacija znašajo letno okoli 350
milijonov dolarjev.
Minister pravi nadalje: '4Vojni dolgovi v stvari niso tfolgovi a
meriški vladi, nogo ameriškim državljanom. Ker ameriški podaniki
niso udeleženi na teritorijalnem in kolonijalnem vojnem dotbicku ter
ne pričakujejo niti vojne odškodnine, zahteva pravica, da se jim vrne
ono, kar so drugim posodili v dobi njihovih težkih preizkušenj. Ne
spoštovanje dogovorov pomeni podžagati steblo mednarodnega zaupa
nj a.''
"Ali mislite, g. minister, da bo Evropa svoj dolg plačala v denar
ju in da ho svojo malo količino zlata, ki jo še ima, poslala v Ameriko
do svojtiga poslednjega zlatnika?"
"Ne, ne, tega ne mislim. Plačan je se mora izvršiti z ekapedicijo
bla-sra ali sirovin. Je več načinov, po katerih se more poravnati do.'g
med upniki in dolžniki."
Na mojo prpombo, da bi popotna izvršitev dogovorov med Fran
cijo in Ameriko pomenilo izvršenje dogovora med Nemčijo in Franci
jo, je dejal minister Hoover:
"Da, ko bi mi reducirali Franciji dolg, potem bi Nemčija isto za
htevala od Francije in njenih zaveznikov, potemtakem tudi od Jugo
slavije. Ko bi se enkrat začel proces reduciranja med Francijo in A
ineriko, bi se potem "ipso facto" razširil tudi na ostale evropske dr
žave v škodo ugleda mednarodnih pogodb hi uveljavljenih mednarod
nih principov."
Značilno je, da take izjave daje član Hardingovega kaibineta. To
mišljenje Hooverjevo je gotovo tudi mišljenje cele vlade in večine a
ineriške javnosti.
Za vero in cesarja.
Za G. S. piše Prijatelj.
(Dalje).
Dne 10. aprila smo torej zopet
zapu tili ta priljubljeni nam grad
in korakali skozi mesta Forne <T
Sopra, Forne d' Sotto in dne 12. a
prila smo prišli v Ampezzo. Tu
smo spet kot ponavadi prišli pod
celtne, vendar pa se nam je hrana
nekoliko zfcoljšala, a zato nam je
bilo treba pljuniti v roke in men
da tudi na noge, ker hoditi smo
morali vsaki dan na neki visoki
hrib, kateri je imel nekaj čez 3000
metrov. Tukaj je bil menda večni
snag, kajti cesta je bila delana
pred par leti tu črez, a samo do
tričetrt hriba, naprej ^mo jo mo
rali pa mi delati in sicer tunel pod
tem večnim snegom, ki sicer ni bil
več sneg nego led. Delo nam je šlo
prav počasi od rok, sicer pa itak
ni bilo veliko od nas zahtevati, ker
smo se že po poti predno smo d osli
do vrhunca zapletali eden ob dru
ge*ra.
Začetkom maja pa so me posta
vili za tolmača in dela je bilo ko
nec. Imel sem malo več prostosti in
tudi malo več hrane. Od dneva do
dneva sem začel hraniti kruh in
cviibak, katerega sem dobil od ita
lijanskih vojakov. Načrt sera imel
zopet, da nidem. Kakor prvič tako
tndi drugič sem zapustil druge
vjetnike in šel prostosti naproti, a
tudi sedaj sem vzel dva seboj. Ne
bom popisoval našegra korakanja,
ker smo prehitro prišli v roke ita
lijanskim vojakom. Kazen je bila
sedaj malo huja kakor prva, ker
bil seim privezan sedean dni in to
od šestih zjutraj pa do sedmih
zvečer. Seveda brez hrane celi dan
in tudi 'brez vode. Komipanijski
častnik mi je tudi obljubil, da ako
še enkrat utečem m me dobe, bom
ustreljen.
Postali so gorki pomladanski
dnevi in tudi vroči poletni so se
nam kmalu približali. Mi smo zo
pet zapustili Ampezzo in se odpe
ljali v mesto Spilimlbengo. Nasta
nili smo se zunaj mesta blizu reke
Tagliamento. Tukaj smo hodili na
delo, katero pa je bilo različno. —
Nekateri so delali pri vojaški pe
kariji, drugi so pometali po me
stu, tretji so bili *na skladišču mai
nicije, -četrti so snažili stranišča
itd.. Nekega d'ne sem prišel v ne
ko gostilno, seveda ne sam, ampak
imel sem dobrega italijanskega
vojaka, katerega je menda njego
va mati boljšega naredila, kakor
bi bil drugače, sicer pa hočem to
še pozneje omeniti. Toraj naj na
daljujem prvo; prišoclsi v gostimo
sva si naročila steklenico vina. —
Gostilna je bila poflna italijanskih
delavcev in takoj so se začeli me
niti o meni. Ko je moj čuvaj čutil,
kak pogovor imajo civilisti, je sto
pil k njim in jim povedal, da ni
sem Avstrije ampak Italijan, ter,
da sem doma iz Trsta. Povabili so
me takoj k mizi in mi natočili vi
na, vendar ga pa nisem smel prej
spiti dokler ne zaikričim trikrat —
'Evviva Italija! Evviva re Emanu
ele!' Seveda ni t ukaj pomagalo
drugega kakor prijeti za koizarček
nujnega vi ne a in izakrieati, kar so
mi veleli. Kolikor sem imel v se
bi moči sem za vpil narekovane be
sede, a v resnici mi je vre1 a kri.
da bi najraje skočil iz kože. Zav
pil sem, potem ?em imel Vsega do
volj. Tako je šlo moje življenje
najprej, dokler me ni slednjič obi
skala moja teta, katera je stano
vala ali bol je rečeno živela pod I
talijanom. Prinesla md je precej
denarja, in povedal sem ji, da bom
ušel. Potolažila me je nekoliko, I
naj še malo časa počakam, da mi
bode ona pomagala.
Tako sem spet životaril naprej.
Omeniti moram sedaj mater one
ga čuvaja. Ona je stanovala nekje
v bližini Vidma (Udine). Neki dan
ga je prišla obiskati in pripeljal jo
je tudi v naš lager. Zatisnila je
svoje oči z robcem ter se razjoka
la, rekoč: "Sin moj, kar ti ostaja
kruha daj jim ga, a ne smeš, da ga
prodajaš, ker ako bom čula, da £i
samo enkrat prodal kruh tem re
vežem, te ne pripoznam več za svo
joga sina". Mnogo je še ženica
govorila z nami in nas tolažila, na
kar je odšla zopet nazaj — domov.
Začele so prihajati komisije. Ta
ko je prišla komisija 'nemške Av
strije ter prinesla svojim fant-om
pozdrave od domačih, 'nakar je tu
di naprosila italijanske častnike,
naj (kdo njenim vojakom malo
več jedi in boljo obleko, kar so tu
di dobili.
Tako §o prišle tudi druge, KaKor
na primer ogrska, poljska, nemštka
in seveda tudi jugoslovanska. Naj
malo opišem jugoslovansko. Takoj
ko so prišli gospodje — seveda vsi
precej rejeni — v naš lager smo
jih z veseljem pozdravili, mislec,
da nami tudi kaj prrneso ali saj na
prosijo pri Italijanih, da nam da
jo malo boljo hrano. Po imenu go
spodov ne poaiam, vem pa le toli
ko, da so bili po večini tako zvani
"božji namestniki" in njih paj
daši. Ogledali so nas malo ter ko
nečno rekli, da nam gre doibro. Ko
so drugih držav delegatje dajali
svojim roke, se naši niti zmenili
niso. Naša srca so se začela krčiti
_in ko smo konečno slišali 'njih be
sede, da nam gre dobro, smo po
grabili za ikamenje in jih tako le
po zapodili iz našega lagerja.
Ti pastirčki božji pa so šli k i
talijansikim častnikom ter jih na
govorili, naj nas drže še strožje,
rekoč: sami boljševiki so. Od tega
časa nam ni šlo več po človeško,
pa tudi ne po pasje; od takrat na
prej sem tudi jaz postal in veliko
drugih — svobodomiselen človek.
Dnevi so počasi izginjali prod
no sem dočakal tiste pomoči od
svoje tete, ki je slednjič vendar
prišla. Bilo je devetega septembra,
Jvo stopi k meni nek neznan mi igo
spod ter mi reče v slovenskem je
ziku, da ga naj imam za strica, da
je poslan od moje tete, ter da mi
'bo pomagal pri begu. Pozdravil
sem ga takoj kot svojega strica,
kakor hitro mi je le malo omenil
kaj, da misli. Dobil sem takoj o:l
kompanijiskega poveljnika dovo
ljenje za celi dan, a ne sam — z
menoj mora biti stražnik. Na mi
sel mi je prišel sin od tiste blage
matere in prosil seim poveljnika,
da naj mi da Erazma, tako se je
Jiamree imenoval. Dobil sem torej
Erazma.
Po malem sprehodu mi je stric
— stric samo za ta čas — pojas
nil, da je prinesel seboj civilno o
bleko in fpotni list od svojega 'bra
ta. Pogledal sem ga, toda videl
sem, da ima slika v potnem listu
brke — jaz ne, črne lase — jaz
ne, majhen — jaz velik. Kar bode
bode, sem si mislil, vse je dobro,
sicer pa poginiti -tu od revščine, je
pa vendar bolje ako se mi posreči
uiti in živeti spet prost, ali pa saj
umreti od krogle. Počasi smo sto
pali po mestu in "stric" jo kreni
v neko kavarno, midva seveda za
njim. Prinesel je kovček iz neko
sobe ter mi ga dal, rekoč: "Tu je
civilna obleka in petsto lir". Pre
ostajalo mi ni druigega, kakor da
povem Erazmu, kaj da imam in
kaj mislim. Nekaj časa je premiš
ljeval in slednji« rekel: "Pojdi,
rad ti pomagam", objel me je ka
kor brata. "Sedaj te peljeffflTnaza,j
v lager, tvojo obleko pa pustim
par sto korakov proč od lagerja
in ponoči ti bodem pomagal kar
mi bode v moči, da uteeeš, toda pr
vo je, da sedaj ne moreš iti, ker bi
»bil potem jaz kaiznovan, takoj ko
te pa oddam v laigerjiu straižam,
sem jaz prost in storim za tebe,
kar mi bo mogoče". Rečeno stor
jeno. "Stric*' se je odpeljal z ve
čemim vlakoan nazai mene pa j«
Erazmo oddal stražam.
Prišedši v lager sem takoj zače1
deliti svojim trem tovarišem, s ka
terimi sem spal pod celtno, svoje
reči, kakor srajc.e, katere sem dn
bil od italijanskih vojakov, cvibak
katerega sem hranil za beg in dal
sem vsakemu deset lir iz 'besedami, i
jaz grem zopet, ako vam je mogo
če me zatajite do drugega dne.
Okrog desete ure je prišel Eraz
mo ter mi povedal, da je skril o
bloko pod neko kotpico sena ne da«
leč od lagerja. Za to kopico sem
vedel dobro. Še enkrat sva se po
slovila z Erazmom, ker rekel mi
je, da mi *ne more pomagati nič več
ker se boji, da bi ga *ne zasačili.
Noč je bila jasna. Okoli in okoli
lagerja je bila bodeča 'žica, na ka
teri so viseli zvonci, samo dotakni
ti se jo, pa zvonenje privabi stra
že. Edini izJhod je bil v stranišču
kjer sean že takoj, ko sem prišel v
lager, izdrl desko, da se splaizim
skozi. Na stranišče pa ni smel n
kdo oblečen nego samo v spodni
obleki in v čevljih. Bližala se j
ena uri po polnoči, ko se polagoma
vzdignem, 'nataknem črevlje ter jo
krenem proti stranišču. Nekdo jc
"bil že tam, počakal sem da je od
šel, urno in tiho odmaknem desko
ter skočim ven, toda, ojoj, spod
letelo mi je in padel sem v jamo,
katera je 'bila precej velika in na
polnjena z gnojnico. Zašuimela je
voda in čuli so se iklici — 'stoj!'
Kmalu nato pa so sledili streli in
pridrveli so postni k jami. Preo
staja lo mi ni drugega nego s<
skriti v to smrdljivo vodo. Par
strelov je še padlo v vodo, jaz pa
sem se tiščal m pričakoval smrti.
Vsem čitateljem našega lista že
lim vesele božične praznike.
Leo Meden.
(Konee prihodnji petek.)
LISTNICA UREDNIŠTVA.
J. J., Couneil Bluffs, Iowa. —
Naslov -drja Bantrnga je: Univer
sity of Toronto, Ont., Canacla. No
vo zdravilo se mora vbrizgati v te
lo, kar lahko stori zdravnik edino
če pridete k njemu, zatorej -bo
brezuspešno, če se obrnete nanj
pismeno. Pojdite k najbližjemu
zanesljivemu zdravniku in ga po
prosite, da Vam pomaga. On ima
mogoče že novo, iznajdeno zdravi
lo, a če ga nima, si ga prav lahke
nabavi.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim areem nazinanjam vsem
znancem m prijateljem sirom A
merike žalostno vest, da je po več
let'ni proletarski bolezni za vedne
zatisnila oči moja ljubljena sopro
ga
Mar.y Bele
v starosti 40 let. Doma je bila iz
Meniške vasi, fara Toplice, Do
lenjsko. Pogreb se je vršil iz hiše
žalosti dne 8. decembra 1922 na
katoliško pokopališče v Fort
S mitih, Ark."
Prav lepo se zahvaljujem vsem,
iki so darovali krasne vence in cve
tlice, posebno pa družini Terček
in Smergut. Enako se zahvalju
jem Mary Lovrin in L. Sapotniku,
ki sta mi stala ob strani ob njeni
smrti, meni v veliko tolažbo. Pre
lepa hvala za obilni obisk pri mr
tvaškem odru in za spremljanje k
zadnjemu .počitku.
Tuikaj zapušča mene žalujočega
soproga, v starem kraju pa eneg.i
popol brata.
Lepa hvala društvu štev. 38, S.
S. P. Z. za darovani venec in vs<jil
bratom in sestram, ki ste se vdelc
žili pogreba, ker ona je bila tudi
ves čas do smrti zvesta članica
.zgoraj omenjenega društva.
Počivaj mirno v hladni ameriški
zemlji!
Žalujoči soprog
John Bele.
Jenny Lrnd, Ark.
ŽIVITE DOLGO
Počutite se 10 do 30 let mlajši.
Za slabo prebavo, kisel želodec, slaba
jetra in za ojačanje krvi je Bolgarski
krvni čaj najboljše zdravilo. Vzemite
ga vročega pridno greste spat, da pre
žene prehlad. .Na prodaj v vseh lekar
nah ali pa po pošti, 1 velika škatlja
$1.25, ali 3 škatlje $3.15, ali 6 škate'j
$5.25. Naslov Marvel Products Compa
ny, 80 Marvel Bldg., Pittsburgh, Pa.
V JUGOSLAVIJO V 9 DNEH
na morskih velikanih, ki vozijo vsak
torek.
AQUITANIA 45,647 ton
1CATJEEHANIA 30,704 ton
BEBENGABIA ..52,022 ton
Luksuriozne kabine tretjega razreda s
2—4—6 posteljami. Krasne jedilnice,
kadilnice in počivališča. Pokrit krov.
Izvrstna hrana. Domača ugodnost. Ne
benih skrbi.
Za vozne listke in druge informacije
1 obrnit« se do najbližnega zastopnika.
FRIC ZAJEC
Slovenska gostilna
Tu dobite vse najboljše meh
ke pijače pa dober in oknson
prigrizek. Kdor se hoče po
domače zabavati, naj pride v
to gostilno.
1622 Bine Island Avenus
Chicago, HI.
Telefon Canal 7108
Kdor hoče imeti dobro domačo
hrano, naj hodi jest v
Slovenski Restavrant
1834 S. Kacine A ve. Chicago.
Geo. Volčansek, lastnik.
ODVETNIK PATENT
CARL STROVER
' Sobe itov. 1009
331 W. VV&ahington St. Chloago,
TEL. MAIN 3S*f0
ALOIS VAffA,
izdelovatelj neopojnih pijač kot:
(Soda Water, Cider, Seltzer,
Pepsin, Ginger Ale, itd.)
1835-37 Fisk St. Chicago, DL
NA CENTRI
PBI KOŠlCKU
•e dobi vsega dovolj, zabave in drugih
»fcvari.
Bil j ar dna miza na razpolago
John Košiček
1805 S. Racine Ave. Chicago, HL
Tel. Canal 1439
Dišav«!
ekstrakti
Ki se je povoljno obn©»
sel tisočem rabiteljem.
Te dišave so rezultat
dolgih preiskušenj in da
nes se ne prodaja bolj
ših. Dajejo popolno za
dovoljstvo. Naročilo na
posl ušnjo vas bo prepri
čalo.
Ena unča difav in barven galon
1 unča $1.35
5 — unč $5.50
12 — unč $10.50
Poštnina všteta.
Priporočilo za vsak za
voj 25c posebej.
Forbes Extracts
Company
1-22 Forbes Bldg., Forbes & Moultrle 81
Pittsburgh, Pa.
RŽENOVEC
ŽGANJE
KIMEL
BOROVICKA
KONJAK
TR0PIN0VEC
SUVOVICA
IN DRU6I
NOVA SLOVENSKA KNJIGA
"Iz zapeške globeli"
ki jo je spisal Zvonko Novak,
izide dober teden pred Božičem.
CENA $1.50
Naročati jo je pri:
ZVONKO NOVAK
2247 So. Central Park A ve. Chicago, 111.
Pogosti kašlji
Mnogi se ne zavedajo važnosti pogostega kaš"janja in prehladov.
Ljudje bi morali skrbeti, da postane njih moč rezistence večja.
je poln idravje gradečih vitaminov in pomaga vstvariti moč
in reiiBtenco. ZAHTEVAJTE OD LEKARNARJA EDINO
SCOTT'S EMULSION!
Soott & Bowne, Bloomfield, N. J. 22-20
SPOMNITE SE
Vaših sorodnikov in znancev v daljni stari domovini, ki obračajo
svoje oči k Vam. . Vi, ki ste v Ameriki, ne pozabite jim poslati kak
dar v denarju, da jih razveselite na božične praznike. — če jim že
lite poslati denar, storite to takoj, ker sedaj je najboljša prilika in
čas, kajti kasneje, sosebno tik pred prazniki, bodo izplačila zakas
nela vsled prevelikega denarnega obrata.
Vaš dar bo sigurno prišel ob easu-in v prave roke, ako poverite po
šiljatev stari in zanesljivi
1900 BLUE ISLAND AVENUE
.ILLINOIS
Bank
KAPITAL IN PREBITEK
$1,250,000.00
IMOVINA $13,000,000.00
Batičtia trdnjava Jugoslovanov v Ameriki.

xml | txt