OCR Interpretation


Glas svobode. [volume] (Chicago, Ill.) 1902-1931, December 29, 1922, Image 4

Image and text provided by University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Persistent link: https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045203/1922-12-29/ed-1/seq-4/

What is OCR?


Thumbnail for 4

^GLAS SVOBODB"
(The Voic« of Liberty)
SEMI-WEEKLY
NO. 103. DECEMBER 20, 1022. VOLUME XXI.
Published by Mary Konda
2656—2658 South Crawford Avenue Chicago, Illinois
PHONE: Lawndale 2012
SUBSCRIPTION $3.50 PER YEAR
Advertisemeuts on agreement
Prvi svobodomiselni polutednik za slovenski narod v Ameriki.
"GLAS SVOBODE" izhaja vsaki torek in petek in velja:
B* Združene države:
Za celo leto $3.50
Za pol leta $2.00
Sa Ckie&go, Canado, Evropo in vsa inozemstva:
Za celo leto $4.50
Za pol leta $2.50
Naslov za denarne posiljatve, dopise in reklamacije je:
"GLAS SVOBODE"
2656—2658 South Crawford Avenue Chicago, Illinois
»opici bree podpisa se ne priobčujejo. — Rokopisi se ne vračajo. — Pri spre
membi bivališča prosimo naročnike, da nam naznanijo poleg
NOVEGA tudi ŠTABI naslov.
Satered u SeconcUClass Matter December 23rd, 1913, at the Post-Office at
Chicago, Illinois, under Act of March 3rd, 1879.
Jezusovo rojstvo.
Božič se ne praznuje posebno dolgo kot Jezusov (rojstni dan.Ceiv
kveua očeta Orgines in Tertulijan ne vesta še nič o tem, in še v petem
stoletju po Kristusovem rojstvu ni bilo v marsikaterem kraju, kjer je
bila katoliška vera razširjena, znano, da je bil Jezus rojen 25. deeem
»bra. V Mezopotamiji in Armeniji, ki veljajo kot najstarejše cer
kvene pokrajine, ni bil božični praznik znan do štirnajstega stoletja.
A' Carigradu m Antijohiji je bilo to praznovanje upeljano šele leta
380 po Kristusu, a v liimu je bil upeljan ibožični praznik pod pape
žem Julijem 1. (337—352), kakor nam to zatrjuje škof Janez iz Ni
ceje. Do takrat se ni praznoval rojstni dan, temveč nastop Kristu
sov, to je krst ob Jordanu, kjer ga je bog proglasil za svojega ljube
ga sina; ta dan se je praznoval šestega januarja.
Da se je nova krščanska sekta odločila za šesti januar, ni slu
čaj, temveč 'nujna potreba. .Pogani so namreč praznovali ta dan ne
^evilna stoletja pred Kristusom kot praznik prerojenega solnčnega
bogu. JStari Egipčani so praznovali na ta dan rojstvo njihovega
solnčnega boga Osirja; svečeniki so prinesli iz templja podobo male
ga otroka in so jo javno pred ljudstvom izstavili kot podobo novoro
jenega boga. Tisti čas je prišel" tudi grški bog Dion^sos, ki se je
vozil po morju, i'n je prinesel svojim vernikom pomladanske dneve;
niesrov Drihod so praznovali v Aleksandri ji dne šestega jaguarja z
velikimi si o vestnostmi. Fo podatkih Ephrema iz Sirije je krščanska
cerkev v Mezopotamiji praznovala v njegovem ča-su dne 6. januarja
"telesno rojstvo" Jezusovo; učeni mož takole določi dan: -"trinaj
sti dan po zimskem solnčnom obratu, v mesecu, ko luč zmag-ujoee
narašča". Cerkev se je dolgo trdovratno.držala tega dneva, četudi
je bil paganskega značaja in izvora. Ko je rimski Qezar dekretiral
1. januar kot Novo leto, si je cerkev hitro napeljala vodo na svoj po
lomljeni mlin in je proglasila, da odgovarja Novo leto prvemu dnevu
stvarjenja, da je 'bil Adam narejen šesti dan, a ker je Jezus drugi A
dam, mora biti tudi šestega dne — to je 6. januarja — rojen Sa
mo z veliko težavo so se slednjič odločili pustiti ta že napol kristija
nizirani poganski solnčni praznik m si izbrati drug datum, namreč
25. december, ki pa je bil tudi popolnoma poganski.
Na ta dan, astronimični zimski obrat solnca, so praznovali v A
leksandriji paganski praznik Kikellia; tudi v številnih drugih krajih
so praznovali ta dara. Pol tucata orijentalskih ver je praznovalo na
ta dan rojstvo njih letnega ali pomladailskega boga. Fenieanski
solnčni >bog Melkart se je zbudil tega dne v sveti jami od svojega zim
skega ^panja. Rimska državna vera je praznovala v decembru sa
•turnalije, ki so se uradno nehale 25. decembra. Petindvajseti de
cember je bil torej dobro znan datum kot rojstni dan solnčnega bo
ga. Celo v svetem pismu je to potrjeno in sicer v knjigi Makabej
eev, kjer se pripoveduje, da je na ta dan daroval v jeruzalemskem
templju Antiochus Epiphanes.
Hospinian, Maximus iz Toursa in drugi cerkveni veljaki prizna
vajo, da je bil namen cerkve pri premeščen ju Kristusovega rojstne
ga dne, odpraviti in pregnati paganske satumalije. Naj-hujša kon
kurentinja mlade kristjanske sekte, skrivna sekta oboževalcev novo
rperzijskega solnčnega boga Mitra, si je že mnogo prej prisvojila sta
ni rimski praznik Natalis solis invicti, 'rojstni dan nepremagljivega
solnca', ki se je praznoval na dan solnčnega obrata, namreč 25. de
• cembra, ko postajajo dnevi zopet daljši. Oeš/čenje iboga Mitra je bi
lo siKio rajzširjeno po vsem tedanjem svetu. Tako na primer se še
danes lahko vidi Mitrov tempelj pri Rožancu v Belikrajini. Krist
jani, ki so si sposodili kjerkoli so si kaj mogli, so pobrali največ od
Mit rove sekte, in so namesto Mitra podtaknili svojega Jezusa.
Da se ni t-o že prej zgodilo, ni slučaj. Naziranje, da je Jezus
postal s krstom v Jordanu Kristus je starejše, a cerkveno naziranje
o božjem izviru, o deviškem rojstvu potoni nadnaravnega oplojenja,
ki ga je izumil sveti duh, je mnogo mlajšega izvora. Šele, ko so se
končali notranji cerkveni razpori o Kristusovem božanstvu, je nasta
la potreba, da se predzgodovina Jezusova primerno spremeni. Nauk,
da je bil J^zus že v maternem telesu Bog, je vedno bolj prodiral, in
cerkev je morala konkurirati s svojimi nasprotniki. Tako je postal
25. december "rojstni dan" in velik cerkveni praznik.
Tudi "matematični" račun na podlagi svetega pisma ni izostal.
Že Krizostom je izračunal po podatkih Lukaževega evangelija, da:
"Zaharija je smel kot veliki duhovnik stopiti v najsvetejše samo v
septembru ('na judovski spravni dan), kjer mu je bilo naznanjeno
rojstvo Janeza Krstnika. Takrat je spočela njegova žena Elizabeta;
ta je bila ravno v šestem mesecu nosečnosti, ko je bilo tudi Mariji o
znanjeno rojstvo njenega takrat spočetega sinu; to je bilo marca me
seca, a devet mesecev pozneje je — december". Torej jasen dokaz.
Če se sedaj še privleče na dan prerokba judovskega profeta Hagaja in
še številne druge prerokbe, se lahko pride do istega datuma. Pre
rok pravi: "Štiriindvajseti dan devetega meseea, dan, ko se je po
ložil temelj Jehovemu templju"; to je torej 24. december, oziroma
noč 25. decembrs, ker so po judovskem običaju računali noč k naslje
dnjemu dnevu— S tem je vse dokazano. Samo žaliibože, da se na
haja v eelem krasnem računu velikanska luknja, ker Ca-harija ni bil
veliki duhovnik, temveč, navaden duhovnik in je lahko torej vsak
dan slišal ponavljanje veselega oznanila— V resnici je bil izbran
25. december iz ravnokar navedenih razlogov in se je polagoma vdo
mačil. toda zelo polagoma, ker še leta-606 je imel popolnoma cerkven
značaj, namenjen samo za cerkve a *ne za družine, in še!precej časa
potem ni bil od države priznan praznik. , '
Kritično preiskavami je svetega pisma je pokazalo, da so podatki
evangelijev o rojstnem letu popolnoma nezanesljivi. Lukež spusti
Jezusa na svet za časa Heroda, toda Herod je umrl že štiri leta pred
našim štetjem. Jožef in Marija sta potovala v Betlehem k nekaki
davčni napovedi, ki jo je razpisal namestnik Cirenij — toda ta Ci
renij je bil namestnik šele od leta 7 do 11 po Kristusu; Marijino in
Jožefovo potovanje je iz zgodovinskih razlogov nemogoče, a zraven,
treba pomisliti neverjetnost take ♦naredbe: vsi prebivalci Palestine
naj bi potovali v Betlehem, da se ocenijo njih davki — pravo prese
ljevanje narodov! Po Lukežu naj bi bil Lizanija tetrarh abilenski,
ko je nastopil Janez Krstnik — a Lizanija je bil ob času, ko bi naj bil
Jezus rojen, najmanj šestintrideset let v grobu. Tako zgodovina po
bije trditve evangelistov.
Ravnotako nezanesljivi so podatki evangelistov o Jezusovem roj
stnem mestu. Evangelist Matevž zatrjuje.— najbrže po ibožjem raz
odetju —, da je bil Jezus rojen v Betlehemu, a evangelist Marko —
brezdvonmo tudi po božjem razodetju! — ne ve niti besedice o celi
povesti o rojstvu in pripoveduje samo, da je Jezus "iz Nazarota v
Galileji" prišel k Jordanu, k j ur je bil krščen in je na ta način postal
božji sin. Janez ravnotako nič ne ve o rojstvu. Zanimivo je tudi,
da — po Lukežu — spozna Elizabeta že v Marijinem telesu (bodočega
ibožjega sinu, medtem ko se pri Marku skriva Mesijeva tajnost skozi
cel evangelij do smrti.
Zakaj se je imenoval Jezus, če je bil rojen v Betlehemu in ne v
Nazaretu, Nazarejec? Ker se evangelisti trdovratno držijo prero
ških dokazov starega testamenta! Matevž to sam izda, ko pusti Je
zusove stariše po vrnitvi iz Egipta potovati v_Galilejo in jih nastani
tam v nekem mestu, "ki se zove Nazaret, da se' spohii,, kar so rekli
preroki, da 'se bo imenoval Nazarejec'." Pri tem se je Matevž stra-l
hovito opekel, ker Nazarejec ni niti v najmanjši zvezi z Nazaretom,
temveč pomenja v heibrejščini 'varili', 'čuvar', 'zaščitnik'. To ime si
je dala že neka sekta dolgo pred Kristusovem rojstvom, ki seveda
svojega imena 'ni izvajala od Nazareta, temveč od N S R, kar pome
uja varih, rešitelj — ker si je kot takega predstavljala svojega boga.
To besedo Na Sa Ru najdemo v babilonskih najdbah, v 'zakoniku
Hammurabisa, že tisoč let pred Kristusom, kjer ima isti ponicn. Be
seda uoto.vo nima 'nič skupnega s kakim krajem imenovanim Nazaret,
posebno še ker je zelo veliko vprašanje, -če je takrat splott obstojal
kak kraj s temi imenom. Mesto Nazaret ni omenjeno niti pri judov
skem zgodovinarju Jožefu, niti v Talmudu, ikjer je naštetih triintri
deset galilejskih mest.
Zakaj pa si je Luka tako silno trudil, da je zvlekel stariše Jezu
sove v Betlehem, da je tam prišel na svet Jezus? Zopet je bilo treba
dokaza na podlagi preroških izjav. x Po prerokbi judovskega profetn
Mihata mora biti Mesija rojen v Betlehemu, od koder je baje prišel
tudi kralj Djjvid. Mesija, potomec Davidov, se sme roditi samo v
kraljevskem mestu, v očetovi hiši, on, novi Odrešenik, ki so si ga
predstavljali popolnoma kakor kralja, ki bo rešil svoj rod tujega go
spodstva. Edino vsled tega je naštet v evangelijih cel rodovnik, da
se dokaže, da Jožef izvira od kralja Davida, da je torej Jezus iz kra
ljevega rodu Davidovega, kar so morali evangelisti dokazati, če so
hoteli, da se bo prerokba "izpolnila". Nekoliko j« motilo dejstvo,
da Jožei vendar m bil oče, ker se ni dotaknil ženinega telesa, temveč
je ona spočela od nekakega svetega duha, da torej ni bilo dokazano
potomstvo Jezusovo iz Davidovega rodu, kar se pa je popravilo s pri
ljubljenim sredstvom, potvorbo, ker se je pozneje urinilo mesto, da
sta bila oba (nepravi oče in devica-mati) iz rodu Davidovega.
Toda še en važen: vzrok je imel, da je evangelist Jezusa moral
spraviti lia svet v Betlehemu. V Betlehemu je stal že od davnih ča
sov sveti gaj posvečen sirskemu, pomladanskemu bogu Adonisu. Ko
je ta bog v jeseni umrl, so Stiib jokale in iskale njegovo, truplo, a ko
je spomladi zopet vstal, praznovali so velik praznik. To vemo od
"svetega" Hieronima, ki'5*e grAnko pritožuje, da se razlega po svetem
gaju jokanje za poganskem bogom. Oe je torej hotela nova verska
sekta pridobiti tudi pogane, krso bili mnogo številnejši kakor pa Ju
di, je bilo treba razen raznih *4dokazov" o izpolnjenju prerokb, tudi
marsikaj prisvojiti si iz poganskih ver. Sicer pa so ravnO te vere
služile ustanoviteljem nove sekte kot model.
Brezmadeževno rojstvo so si prisvojili iz obeh glavnih virov—od po
ganov in od Judov. Judovski pferok je rekel, da bo devica rodila re
šitelja; toda beseda, ki jo rabi prerok, lahko pomenja devico ali pa
mlado ženo. Evangelist je slabo razumel in si mislil, da ibo to naj
brž devica, medtem ko je skorip gotovo, da ni Jesaja,.ki je to pisal,
mislil, da bo 'devica' rodila otroka. Na drugi strani pa so imele vse
poganske vere nauk o kralju rešitelju, kateri bo rojen na nadnaraven
način. V orijentalskih verah kar mrgoli takih primerov in ne samo
nadnaravno rojstvo temveč celo preganjanje božjega otroka (He
rod!) najdemo sfcoro pri vseh orijentalskih solnčnih verah. Omeni
mo samo par takih primerov. Grški Zeus, Apolo (solnčni bog), je
dobro znani; njegovo mater Leto je preganjal zmaj Pytho. Asirski
Sargon, indijski Krišna, frigijski Atis, grško-orijentalski Dionizij,
Edip, Perzej, Mojzes, egipčanski solnčni bog H o ros, rimski cesar Av
gust, najhujši konkurent kristjanskega boga, bog Mitra, vsi ti, pa
tudi veliki grški učenjaki kakor Plato, Pitagora itd., so 'bili večino
ma spočeti od kakega boga, njih mati je bila čista devica, preganja
ni so bili od hudobnih bogov ali demonov^ rojeoii so^bili v temi, skri
ti, izstavljeni, a vedno rešeni, a nazadnje so premagali sovražnika in
odrešili svet.
Posebno oči vidna in zanimiva je podobnost kristjanskega nazi
ranja o rojstvu božjega sinu z zgodovino rojstva indijskega Bude. —
Bog sklene sipustiti se na zemljo, v deviško telo žene, da bi prinesel
odrešenje človeštvu. Izbere si Mayo, prekrasno ženo kralja Suddha
dama; Maya je še devica, četudi je oanožena. 'V sanjah se ji prika
že v podobi mladega belega slona, ki je imenovan " rešitelj celega
sveta'', in jo oplodi neda bi se dotaknil njenega čistega telesa in o
skrunil njeno devištvo. Svečeniki prerokujejo materi, da bo njen
sin kralj kraljev ali buddha. Nekemu sovražnemu kralju nasvetu je
jo njegovi poslanci, da pošlje vojsko nad mesto, kjer je otrok rojen
in danovorojenca umorijo, toda kralj ne naredi tega. Bramenec A
sita napoveduje otrokovo božjo moč in joče, ker ne bo dočakal reše
nja (Simeon!). Stare žene pojejo slavospeve (Hanna!). Sinovi bo
gov prihajajo v krdelih in opevajo otroka (pastirji, angelski kori),
kralji prinesejo darila, dragocena mazila, obleke in okraske (tri kra
lji), na nebu se pojavi novo ozvezdje (zvezda), bogovi pojejo: Sre
čen je ves svet, ker on je rojen, ki prinaša odrešenje; slepi bodo spre
gledali, mutasti bodo čuli itd., itd.
Indijska legenda se popolnoma sklada z legendo o Jezusu tudi v
tem, da imata obe enako idejo o inkarnaciji (vtelešenju) božjega bi
tja, kar se pri obeh zelo ganljivo zvrši s tem, da porodi devica, v ka
tero je prišel bog, ne da bi se dotaknil njenega devištva.
V luči primerjajoče verske zgodovine zgleda vsa povest o roj
stvu Jezusovem, kakor ga opisujejo evangelisti, kakor lepa .stavba
napravljena iz materijala ukradenega pri judih in starih poganih. —
Niti najmanjše originalnosti ne najdemo pri evangelistih; od ozna
njenja čudežnega rojstva, pa do oslička in volička v hlevu, je bilo že
vse dolga leta prej na programu. A vse pravljice o čudežnih rojst
vih božjih sinov izvirajo od Babiloncev. Profesor Jensen to zelo le
po dokazuje. Ta učenjak pravi, da je vsa zgodba evangelijev samo
pravljica in da ni najmanjšega vzroka, da bi se smatralo za zgodovin
sko dejstvo, kar se pripoveduje o Jezusu; da kristjani danes častijo
v svojem Jezusu — natančno tako kot nekoč Babilonci — v megli iz
ginjajoče. za človeške oči ugašajoče solnce, in da mi, ki se ponašamo
s čudovito kulturo, mi, ki radi s pomilovalnem nasmeškom gledamo
na vere in običaje nekdanjih narodov;, da mi v naših katedralah in
sinagogah, v naših cerkvah in šolah, v palačah in v priprostih kočah,
častimo in služimo babilonskemu bogu, babilonskim bogovom.
Toda še v oddaljenejše čase nas povedejo najstarejše indijsko
ve reke knjige, ld pripovedujejo o večnem ognju, ki so ga častili vsak
dan, a posebno v času sobičnoga obrata, ko je bilo vernikom sporoče
na vesela novica, da je sohice, bog svetlobe, na novo rojen. Najsta- .
rejša taka zgodba je o bogu ognja in svinca, Agni, ki je začetek in
vzor vseh pravljic o rojstvu soLnčnih in ognjenih bogov, in to pri
vseh orijentalskih, semitskih in arijskih verah. Jezus ni bil rojen,
niti v Betlehemu niti v Nazaretu, ne za časa Heroda in ne Avgusta.
Njegovo rojstvo, £akor tudi vse njegovo življenje popisano pri evan
gelistih, je ravno tako bajka, kakor so pravljice o solnčnih bogovih
egiptovskih in prednje azijskih, kakor vseh starih bogov, ki so prišli
k ljudem, da bi jim prinesli spoznanje prave vere ali pa kako korist
no in potrebno znanost.
Nekaj podatkop o zadnji vojni.
Marsikateremu, -ki se navdušuje za vojna, bi brezdvomno odprlo
oči, če bi si malo natančneje ogledal posledice zadnje svetovne vojne.
Toda kakor se zcH, je v Evropi — a tudi pri nas jih ne manjka —
ljudi, ki so jim grozne številke deveta briga in ki komaj čakajo, da
se :bo začelo zopet noyo morilnp klanje. Človek bi se čudil, ko ne bi
vedel, da so vsi tisti, ki podipihujejo sovraštvo med narodi, taki go
spodje, ld sami ne gredo v strelske jarke in ne prenašajo strašnega
trpljenja na svojih ramah. *
Gotovo bi ne prišlo do zadnje vojne in tudi d(/bodočih ne bo pri
šlo, če bodo imeli ljudje pravico javno razpravljati in odločevati o
vojni in vsem, kar neizogibno sledi vojni. Dolgo časa ni bilo večje
vojne, zato ljudje niso več vedeli o žrtvah, iki jih zahiteva vsaka voj
na. Lahko delo je bilo zvitim diplomatom z ognjevitimi besedami
navdušiti milijone ljudi, da so šli v vojno kakor na kako zabavo.
In posledice?
Poglejte statistiko o svetovni vojni. Pravijo, da je statistika
Carnegievega instituta najboljša, pa navajamo tu iz nje glavne podat
ke. .. .
Izgube v dolarjih (ki so se vzeli fcot enotna denarna mera) so o
gromne, a izgube 'na življenju.so še s.trašnejše: .do deset milijonov .
ljudi je poginilo v tej vojski, in sicer:
Združene države imajo 107,284 mrtvih.
Anglija ima 807,454 mrtvih, 43,000 težko ranjenih, 148,000 lah
ko ranjenih.
Francija 1,427,000 mrtvih, 617,740 težko ranjenih in 1,441,394
drugih ranjencev.
Rusija 2,762,064 mrtvih, 700,000 težko ranjenih in 2,762,004 dru
gih ranjencev.
Italija 507,160 mrtvih, 1000,000 težko ranjenih in 3,950,000 dru
gih ranjencev.
Belgija 267,000 mrtvih, pol milijona težko ranjenih in 100,000
drugih ranjencev. -
Srbija 707,843 mrtvih, 40,000 težko ranjenih in 100,000 drugih.
ranjencev.
Rumunjska 330,117 mrtvih, 322,000 težko ranjenih in 28,000
drugi^ ranjencev.
Gršika 15,000 mrtvih, 200,000 težko ranjenih. v
Portugal 4,000 mrtvih.
Japonska 300 mrtvih.
Skupaj na strani zaveznikov 6,038,529 mrtvih, 3,437,740 težko>
ranjenih in 8,516,497 drugih ranjencev.
A na nasprotni strani se 'nam nudijo naslednja števila:
Nemčija 1,611,105 mrtvih, 1,600,000 težko ranjenih in 2,183,14$
drugih ranjencev.
Avstro-Ogrska 911,000 mrtvih, 850,000 težko ranjenih in 2,150,000
drugih ranjencev.
Turčija 433,934 mrtvih, 107,772 težko ranjenih in 300,000 dru
gih ranjencev.
Bolgarska 101,224 mrtvih, 300,000 težko ranjenih in 852,390 dru
gih ranjencev.
Skupaj 3,060,252 mrtvih, 2,857,772 težko ranjenih in 5,485,542
drugih ranjencev.
A vse skupaj 9,998,771 mrtvih, 6,295,512 težko ranjenin m.
14,002,039 drugih ranjencev.
Po statistiki ameriškega vojnega departmenta pride na vsakih
sto ameriških vojakov in mornarjev dvoje mrtvih. >
Na vprašanje o direktnih in indirektnih gospodarskih izdatkih
za svetovno vojno, je po Bogartovemu mnenju težko odgovoriti, ozi
roma sploh nemogoče radi razpada Avistro-Ggrske, Nemčije in Rusi
je. Tako na primer trdi angleški statističar Crammond, da znašajo
vsi stroški 210 milijard dolarjev, doČim trdi Bankers Trust Co., da.
znaša celih 260 milijard in 680 milijonov dolarjev. Od tega odpad«?
na antanto 160 milijard rn 980 milijonov, a na centralne vlasti 900
milijard in 700 milijonov.
Bogart podrobno našteva stroške in izdatke posameznih držav. y
On izračunava tudi, koliko znaša* za posamezne države izguba na iz- <■
ostalih produktih, .koliko ekonomskega dela je bilo izgulbljenega vsled
onih 20,000,000, ki so bili v vojašld službi. Po njegovem producira
vsak od njih vrednost 500 dolarjev v enem letu. Dokazuje nadalje,
da ibo prešlo*nekaj rodov, da se upostavi statut quo kakor je bil pred
vojno.
Po Bogartovi statistiki je bilo nabranih v Združenih državah
652,015,028 dolarjev prostovoljnih prispevkov.
Toda h koncu pripominja, da se ne smejo' vsi vojni izdatki ra
čunati kakor zgubitki. Čisti stroški iznašajo komaj polovico skupne
svote. Upoštevati treba tudi vrednost novozgrajenih ladij, železnic,
cest, itd.
Ta statistika je zelo poučna in človekjj jasno pokaže pravi konee
vsake vojne. Toda še se jih dobi, ki na vse pretege dregajo v še ne
popolnoma pogaslo žrjavico;, da bi raizpihali no\^ še pogubnejši ogenj.
Ali se jim bodo slednji« odprle oči? Mogoče se foodo spametova'?
razni imperij al istični politiki — a to 'ni verjetno. A spametovalo se
bo delavstvo in priprosto ljudstvo po vseh deželah — kakor se je to
že zogdilo v nekaterih —-slednjič se gotovo odpro oči vsem tistim,
ki morajo plačevati igro par mogočnežev s svojo lastino krvjo, z žulji
svojih koščenih rok, če ne to No"*so leto, v ksteresra zremo polni pri
čakovanja, pa drugo, tretjo — toda prišlo bo, prišlo fcrav gotovo.
NAŠ POTOVALNI ZASTOPNIK.
Naš potovalni zastopnik po
Montani in Wyomingu in drugih
bližnjih državah je g. FRANK
RICHTER, ki je pooblaščen pobi-,
rati naročnino za naš list "Glas
Svobode", razpečavatii naše knji
ge ter sprejemati vsa druga naro
čila, ki so v zvezi z našo unijsko
tiskarno. Vse rojake in rojakinje
prosimo, naj mu gredo v vseh o
zirih na roko, ter jim ga toplo pri
poročamo.
Upravništvo Glasa Svobode.
ŽIVITE DOLGO
Počutite se 10 do 30 let mlajši.
Za slabo prebavo, kisel želodec, slaba
jetra in za ojačanje krvi je Bolgarski
krvni čaj najboljše zdravilo. Vzemite
ga vročega predno* greste spat, da pre
žene prehlad. Na prodaj v vseh lekar
nah ali pa po poŠti, 1 velika škatlja
$1.25, ali 3 škatlje $3.15, ali 6 škatelj
$5.25. Naslov Marvel Product« Compa
ny, 80 Marvel Bldg., Pittsburgh. Pa.
ALOIS V ANA,
izdelovatelj neopojnih pijač kot:
(Soda Waterf Cider, Seltzefr,
Pepsjp, Gin^rer Ale, itd.)
1835-37 Fisk St. Chicago, HL
\
t

xml | txt