OCR Interpretation


Glas svobode. [volume] (Chicago, Ill.) 1902-1931, December 29, 1922, Image 8

Image and text provided by University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Persistent link: https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045203/1922-12-29/ed-1/seq-8/

What is OCR?


Thumbnail for 8

l
Klerikalne lopovščine,
Po Šušteršičevi brošuri. | |
- " ~
VIL
Moje "srbofobstvo" —
(Nadaljevanje.)
In sam dr. Krek, ki je bil ob prvi balkanski vojski sroofilen, je
i. 1913., na nmogobrojuo obiskani seji vodstva SLS, v navzočnosti o
koli 80 najupiivnejših mož stranke, spontano predlagal, da naj se
SLS izreee v bolgarsko-srbskem sporu za Bolgare, kar je bilo soglas
no sprejeto.
Taka je bila montalnost leta 1913., pa tudi še leta 1914.
Kar se mene tiče nisem, nikdar kolebal: Bil sem vedno dosleden
v svojem odkritem protivju zoper velesrbsko strujo, nisem bil nikdar
sovražnik srbskega ali kojegakoli jugoslovanskega naroda. Po svo
ji mentalnosti sploh nisem niti v stanu, sovražiti katerikoli narod na
svetu, kaj šele krvno soroden narod! Zato tudi nisem bil nikdar šo
vinist, sem stal in stojim na stališču, da bodočnost človeštva leži v
harmoniji narodov, ne pa v sporu in sovraštvu.
Prihajam do svetovne vojske, do najkočljivejše faze mojega poli
tičnega življenja, ki se je končala z mojo politično smrtjo.
Vsakdo, ki je preživel zgodovinske dneve od 28. junija 1914 na
prej, ve, kako mučen, globok in pretresljiv utis je izzval v našem na
rodu sarajevski umor. Jaz sem bil neizmerno potrt. Mnogi Sloven
ci in Hrvati smo videli v nadvojvodi Fran Ferdinandu moža, ki bo,
ko pride na prestol, rešil habsburški jugoslovanski problem v našem
zmislu. Z njegovo smrtjo so bile pokopane naše takratne nade. Da
njegova smrt pomenja smrt Avstrije in rojstvo neodvisne jugos1©
vanslcp države, 'nismo mogli takrat vedeti. Pretresala nas je globoka
bol in ogorčenje. V Ljubljani so se trle reprezentance javurn m za
sebnih korporaeij, brez razlike strank, da izrazijo v vladni palači
svoje sožalje, ogorčenje in svoja nepokolebljiva patriotična čustva.
Ne tajim, da je ta umor silno učinkoval na mene. Zdelo se mi
je, da se je 'naenkrat črno zavesila prihodnost našega naroda. In
vsa krivda je, tako sem sodil, zadela velesrbsko propagando.
Moja stranka je priredila veliko žalno manifestacijo v hotelu
"Union" v Lju/bljani in prevzel sem žalni govor. Ta moj govor,
moj "neodpustljivi greh", je izviral iz mojega ravnokar opisanega
o^frnega razpoloženja in je bil sad takratnih razmer in takratne
•men t a In ost i, pa tudi težke, z elektriko nabasane psihične atmosfere,
ki je napolnila dvorano.
V tem ambijentu sem rabil par retoriških fraz, ki se lahko tol
mačijo kot izraz srbofolbstva. A še danes vidim današnje klerikalce
burno ploskati ravno tem frazam. In nekaj dni kasneje, <ko je bil
moj trovor v eeloti razširjen po slovenskem časopisju, sem sprejel iz
dežele razglednico, podpisano od raznih somišljenikov, med katerimi
se je nahajal tudi pokojni dr. Krek, ki je svojemu podpisu lastnoroč
no pristavil besede: "Vsi smo Tvoji!" Taka je bila mentalnost, ki
je tiste dneve v vseh strankah vladala v moji domovini.
Kdor ima le količkaj skušnje v retoriki ljudskih shodov, ve, da
a mb i jen t nosi govornika in mu v gotovi meri narekuje besede. Ni
ga resničnega ljudskega govornika, ki ne bi bil nikdar šel s svojo be
sedo dalje kot s svojo mislijo. Psihologija zbrane množice upliva
^inj kot fluid, katerega se ne more popolnoma ubraniti. Ta, skoro
H rekel fizikalični, pojav je angleški premier Lloyd-George nekoč
xr'ede na svoj lastni nekoliko ponesrečeni ljudski govor, označil v še
ga vem stavku: "Moji najhujši sovražniki so moji govori." Vsak
ljudski govornik je že kaj podobnega občutil. Zato pa tudi razsod
ni in pravični ljudje ne sodijo ljudskega govornika po posameznih
retoričnih frazah m podobah in ne cepijo dlake posameznih besed, ki
<o ušle govorniku izza "plota njegovih zob", da govorim s Homer
jem.
Tendenca mojega govora se je jasno obračala zoper velesrbsko
propagando v naših takratnih drž. mejah. Pri tem sem se zagalopi
ral, spodbujen po ambijentu zborovanja, do omenjenih malo okusnih
retoričnih fraz in podob, ki pa nikakor niso odgovarjale mojim inten
cijani. temveč so bile ž njimi v protislovju. Jezični konjiček mi je
pač nekoliko ušel. Kdo pa ima jezik pri takih prilikah tako v svoji
oblasti, da se njegove besede krijejo z njegovo mislijo z matematično
preciznostjo ?
Dosti o tem. Kar sem govoril sem govoril in nosim za to odgo
vornost pred svojo vestjo in svojim narodom. Pojasnil sem to radi
tega, da temeljito odstranim fikcijo svojega "srbofobstva", ki služi
danes le še kot dragocen politični kapital .klerikalcem! In sicer rav
no tistim, ki so se bili v Unionski dvorani razgreli skoraj do blaznosti
navdušenja pri omenjenih frazah, — baš najslabših odlomkih mojega
govora.
. . -| V ^ 1
Zvest svoji nacionalni .koncepciji, sem se v svetovan vujm
lojamo napram naši bivši državi, kakor gotovo najmanj 90'odstotkov
Slovencev. Kdo ima pravico, mi radi tega kaj očitati?
Ko je cesar Fran Josip izdal proglas svojim narodom o vojni
napovedi Srbiji, nisem bil v Ljubljani. Vrnil sem se šele drugi dan
z avtomobilom, ne vedoč za vojno napoved. Med tem ko po vaseh in
podeželskih mestih nisem bil opazil nič izvanrednega, *je bila cela
Ljubljana v zastavah, večinoma cesarskih. Šele v dvorcu sem izve
del, da to znaei proslavo vojne napovedi Srbiji, ki se je bila pregla
sna prejšnji dan. Še danes se spominjam, kako čudno in mučno me
je, iz vseh 'krogov prebivalstva, ne glede na politično naziranje. Na
zastav, kakor kak cesarjev rojstni dan! Meni se je to zdelo neu
mestno, da ne rečem frivolno. To je bil moj utisek. >
Izvedel sem tudi, da se je bil vojni proglas prejšnji večer praz
noval v Ljubljani s plamtečini navdušenjem meščanstva. Po celi
Ljubljani so se razvile velikanske avstrijsko-patriotime demonstraci
je, iz vseh krogov prebivalstva, na glede na politično naziranje. Ne
šteta množica se je podala med navdušenim vzldikanjem za Avstrijo
in cesarja in glasnimi sovražnimi pojavi proti Srbiji, pred vladno
palačo. Na čelu mnogobrojnih rezervistov je tovariš-rezervist na
govoril deželnega predsednika barona Schwarza, kot predstavitelja
države in ga slovesno zagotavljal, da bodo vsi rezervisti z 'navduše
njem storili svojo dolžnost za Avstrijo in cesarja. Ta patriotični go
vornik ni bil nihče drugi kot kasnejši predsednik prve narodne vla
de v Ljubljani, vitez Josip Pogačnik.
Potem je množica marširala pred deželni dvorec, kjer je deželni
odbornik dr. Lampe raz balkona, obdan od deželnih poslancev vseh
strank, dal izraza patriotičnim čustvom dežele in slavil avstrijsko voj
sko. • -
Od dvorca je korakala množica pred mestno hišo, kjer jo je raz
balkona nagovoril mestni župan, dokazujoč pravičnost vojne napo
vodi. - s *-«-• !
(Dalje prihodnjič.)
Po ljudski domišljiji je bog bitje, ki je povsod in nikjer, je bit
je, ki more videti brez oči in dišati brez ušes, je bitje, ki more po
magati človeku s tem, da mu dela škodo.
STOLETNICA UČENJAKA.
V sredo je bilo sto let, kar se je rodil danes po celem svetu pozna
ni učenjak Pasteur.
Louis Pasteur se je rodil 27. decembra 1822 v Dole med Scine in
Oise 'na Francoskem. Bil je sin siromašnega delavca. Šole je do
vršil v Parizu in je postal profesor na vseučilišču v Strassburgu, a
kasneje v Lille. Radi velikih znanstvenih zaslug je bil poklican v
Pariz na slavno sorbonnsko univerzo.
Pasteur je učenjak prve vrste. Njegove iznajdbe na polju bio
icgje so otvorile nove pote moderni znanosti, posebno medicini, ter
so storile veliko dobrot trpečemu jcloveštvu.
Največja njegova zasluga" je/ da je osnoval in spopolnil nauk o
mikrologiji. Mikrologija je znanost, ki je s proučevanjem neizmer
no malih organizmov odkrila vzroke naiezljivosti pri človeku 111 ži
vali, in ki nas uči, kako se varovati bakterij in ibacilov, ki povzroča
jo razne bolezni. O11 je iznašel za uničevanje mikrobov kemične sno
i
vi (desinfektante)., in antiseptični) zdravljenje je našlo v njem prve
ga zagovornika. j v
Njegova slava je za večno zagotovljena med ljudmi z njegovim
velikim izumom, ki je vzradostil ves svet. On je dolgo preiskoval,
kako 'bi se dal ozdraviti človek, katerega ugrizne stekel pes. In dol
goletni pofkusi niso bili brezuspešni. Prvi bolnik, ki ga je Pasteur
ozdravil od ugriza steklega psa, se je imenoval Jos. Medster; to je
bilo leta 1886.
Mladenič je bil rešen smrti, ki mu je pretila vsak trenutek.
Pasteurova metoda zdravljenja je bila takoj znana vsepovsod v
vseh svojih potankostih. Prišla je v vse laboratorije celega sveta. —
Zdravniki in učenjaki so prihajali v Pariz k Pasteurju kakor na bož
jo pot, da študirajo to čudovito novo odkritje.
Francozi in ž njimi cel svet je bil nepopisljivo vzradoščen in ta
koj se je Načelo nabiranje za postavitev glaso vitega Pasteurjevega
zavoda. Leta 1883 je bdi ta zavod otvorjen.
V tistem zavodu, v posebni krasni kripti, počivajo kosti Louisa
Pasteura, ki je umrl dne 27. septembra 1895. v Garches. Njegovo
delo je postalo nesmrtno. Zavod se čim d al je bolj raizvija in je ob
skrbljen z vsemi aparati, kakor noben drug zavod *na svetu ne. Za
vod, ki nosi njegovo nesmrtno ime, je postal središče za preiskava
nje ndbrojnih problemov, ki mučijo znanost o infekcijah. G laso vit
je ta zavod radi sijajnih rezultatov, a obeta se mu še sijajna ibodoč
nost.
Tisoči in tisoči so prihajali i z vseh dežel in se vračali ozdravlje
ni od ene takrat najstrašnejše 'bolezni. Umrljivost se je tako po
manjšala, da je znašala manj kot 1%. V par letih so bili osnovani
taki zavodi po vseh velikih mestih. Tak zavod se nahaja v Zagre
bu, kamor se zatekajo naši bratje v stari domovini.
Pierre Ramus:
Kmet, župnik in Kristus
(Nadaljevanje.)
Tujec: Pač, dela. In kaiko slabo
poznate evangelij, častiti, da te
ga oie vidite in sprevidite, ko je bi
lo vendar vse Kristusovo življenje
in delovanje, vsi nauki rn pridige
mogočen boj proti državi in z njo
združenimi močmi. Nihče ne more
Jezusa v resnici ljubiti in spoštp
vati, kdor tega ne razume, ali cel^T
njegove besede tako potvori,
skrije njih smisel. tl
Župnik: Ali ne uči krščanstvo
udanost, ponižnost rn pokorščino?
Tujec: To je nauk cerkve na do
bro in vprid države, ne pa nauk
krščanstva. Kjer to uči one lastno
sti, ne stori tega za državo, tem
več za trpljenje in sveto potrpež
ljivost, ki jo zahteva služba krš
čanstva — ravno zato, ker se mo
ra boriti proti državi in cerkvi.
Kmet: Kako moreš to dokazati,
tujec?
Župnik: Sama puhlost govori iz
'njega. Ne verjemi mu 'ničesar, ker
je greh dvomiti o svetih naukih
cerkve. Ti, krnet, moraš verjeti, če
tudi ne razumeš.
Tujec: Ne, tega ne rabiš, kmet!
Beseda božja je ali jasna in razum
ljiva tvojemu razumu — ali pa
sploh ni beseda božja, temveč se
samo tako imenuje. Vsled tega ra
vno obstoji spoznanje, da lahko
spoznaš, čemu verjameš, kajti sa
mo po tem spoznanj^ vere boš lah
ao ravnal po zakonih tvojega v?.
zuma in se ravnal in vladal v živ
ljenju. Edino tvoj razum je božan
stvo, in kar te on uči, po tem se
ravnaj in delaj. Samo v tem, da
zamoreš misliti s svojim razumom,
se razlikuješ od živali, z darom
mišljenja ti je dal 'bog božanstvo.
Župnik: O, ne verjemi tem zape
ljivim, goljufivim besedam! Satan
je, ki s teboj govori, o kmet !
Tujec: Ne! Kristus je„ ki po me
ni s teboj govori, ko me je k tebi
poslal, da spoznaš njegovo pravo
besedo, pravo krščanstvo. To, kar
so te doslej učili, je laž, siepilo. I11
nikdar ne moreš s tem navidez
nim krščanstvom doseči svojega
zveličanja. Pomisli, da je Kristus
rekel: "Ne bo šel vsak v nebeško
kraljestvo, ki me imenuje "Go
spod, Gospod"!" Že s tem je sva
ril pred onimi, 'ki nosijo na ustni
cah krščanstvo, katerih duša pa
je napolnjena z zlodjem sveta. —
Pod tem ni mišljeno življenje in
življenja enostavna rn naravna ve-[
sel j a, pod (em je mišljen duh dr
',ave, katere nauke proglaša cer
kev za dobre, četudi so Jabi in
ničvredni.
Kmet: Ali je to v evangeliju za
oisano?
Župnik: Kmet, ti podlegaš zlo
L .'
dju! Kaj te 'briga, kaj je v evange
liju zapisano? Ti imaš samo besed(
cerkve za poslušati, to, kar te ka
tekizmi uici, edino to je resnica \
kolikor sme biti tebi dostopna —
kajti čez .to mero 'ne moreš in nt
smeš ničesar vedeti!
Kmet: 'Zakaj ne? Zakaj ne b
smel vedeti vse resnice?
Župnik: Ker cerkev to prepove
duje! In ti se ji moraš pokorava
ti !
Tujec: Ali ni, kakor bi satar
sam govoril? Vidiš, kmet, to kai
ti župnik pripoveduje, je res zapi
sano v knjigah cerkve, ne pa, nit
z eno samo besedo, v evangeliju
Bog ti ni nikdar prepovedal, <la n<
bi smel spoznati njegove .besede
Edino cerkev ti prepoveduje, kaj
ti ona nfr uči religije, temveč same
to, kar imenujemo konfesijo.
Kmet: Ali ni konfesija isto ko
religija?
Župnik: Seveda je. Samo dlako
cepljenje!
Tujec: Nikakor ne, ljubi sin. —
Religija je vzvišena zavest, da j'
človek izbran namen narave, da >
njem prebiva 'božanstvo v svoj
modrosti in razumnosti, da je nje
gov duh del večnosti vesoljstva
ker jo lahko zapopade in ker ji
njegov čut ta/ko silen, da zamori
prenesti ono neskončno vzvlšenos
svetovja v svoje lastno življenje
se zavedati, da je z *njo eno in isto
Na ta način daje božji pramen ra
zuma človeku njegov življensk
! namen, mu kaže življenja pot, k
pelje k vedno večjemu spopolnje
| vanju — in v tem leži uresničenj
velike resnične skrivnosti božjegf
j kraljevstva na zemlji, čegar zidn
| kameni, kupole iri slemena na;
bomo mi ljudje v našim razumu ir
v dubu na-še.fra božanstva. Zavest
biti eno z vsem vzvišenim, tvori-t
žarek mogočne luči razuma, -čutit
v sebi izlivati se studence neskon
čne ljubezni in pravičnosti in S(
zavedati, da smo eno z večnim B<>
gom, ki je dobrota in ljubezen —
to, sin moj, je religija, najlepše
naj idej alnejše, kar more človek i
meti, s čemer edino postane, kakor
hitro si je to priboril — kajti t<i
dragoceni kruh življenja ni lah'kc
dobiti — iz živali človek, oživljen
od Boga.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Izdatno zdravilo.
Ožbovt (zakotnemu mazaču)
"Gospod padar, prišel sem se za
hvalit za 'gajst' i z planinskih rož,
ki ste mi ga zapisali."
Mazac: "To me pa prav veself
Ali vam je pomagalo?"
Ožbovt: "O ne, ga nisem pil, pač
pa sem pregovoril teto, da je i
la celo steklenico — m danes sem
že podedoval njeno celo premože
nje".
ČASI MEMOARJEV.
0
Ne mine skoro teden, da se ne bi
pojavil na svetovnem književnem
trgu večji ali marnjši zastopnik do
brih starih časov in bolj ali manj
patetično povedal, kar se mu zdi,
da je m mora biti važno.
Ko gleda človek ,kako defilira
ta vrsta mrtvecev pred današnjim
svetom, se vpraša: Iva j hočejo
pravzaprav? Kaj naj pove mrtvec
živemu?
Razumljivo bi bilo samo eno:
vsak, ki je doprinesel svoj delež na
krivdi svetovne katastrofe, hoče o~
prati svojo vest pred seboj in sve
tom. To je človeško.
Ampak že tukaj človek občuti,
da ni vse tako, kot je mislil prvi
trenutek. Kajti v legiji spomino
piscev opaziš mnogo takih, ki so
vdeleženi na katastrofi samo s tem.
da so čisto pcmižno-kot dobri patri
joti izvrševali svoje državljanske
dolžnosti in stali na mestu, ki jim
je bilo odkazano in ki bi ga bil
brez težav zavzel vsak drugi, če ne
bi bilo njih. Kaj hočejo torej ti ne
kdanji verni sluge brez idej in ci
ljev? Ali ni Sla mogoče tukaj njih
misel po tej poti: Ker veliki in res
odgovorni pišejo spomine, ali ne
bi tudi jaz, ee 'bi pisal spomine,
postal velik in odgovoren? Ta
sklep namreč nikakor ni zavreči
kar v začetku.
V vseh teh spominih namreč
prevladuje preveč povdarjanje
lastne osebnosti in veličine kot pa
kake samoobtožbe; in -ne moreš si
ubraniti vtisa, da je tudi saimoob
tožba tukaj samo zato, -da pode rt;
— avtorjevo osebnost. Ker se to(
»odi pri velikih, torej na zelenem
lesu, kaj naj potean rečemo o su
hem lesu?
Vendar so vse to majhni m od
pustljivi grehi, ki jih je bilo p(
i nekaj raztresenih po vseh mem,
arjiih vseh časov. Pride pa neka,
kar ni tako nedolžno kot to.
Ves način pisanja teh spominov,
kupljena in dobro inscenirana re
klama, vsiljuje človeku to-le mi
i sel: Glavni motiv vsega tega spo
minopisja je: denar! Tako pride
■ mo do tega, da pisci teh spominov
niso kakšjii mrliči, ampak zdravi
ljudje sedanjosti, ki dobro čutij(
l utrip časa m njegove potrebe.
In tukaj pridemo do nekoliko
nenavadnega sklepa: ker pišejo t',
ljudje dalje in dalje, in se knjige
razprodaja§o in zalolžniki trgajo
1 zanje, je jasno, da se morajo knji
ge tudi brati. Berejo pa jih ljud
je, ki žive v sedanjosti.
1 Znano pa je, da beži vsak "rad
tja, kjer je doma, in ker se opoja
1 jo ti ljudje s preteklostjo, se uvi
di, da so doživeli v preteklost in
■ da tavajo danes samo še kot senca
okoli.
Ali govorijo mrtveci živim ali
> živi mrtvecem?
AEROPLAN BREZ MOTORJA
Takih po zraku letečih strojev
brez motorja doslej še nismo po
znali. Kadarkoli smo videli kak
aeroplan, vsak je ropotal. Toda
- sedaj so že iznašli aeroplane brez
■ motorja. Po številnih preizkuš
■ njah s temi letali ibrez motorja v
Franciji in Nemčiji so se slišale iz
jave, da bo kmalu mogoče polet .ti
■ kamorkoli z majhnimi peroplani
brez motorja. V desetih letih bo
mogoče, tako pravijo, izpustiti se
z domače strehe s takim letalom
ter fpoleteti v urad ali pa na obisk
k kakemu prijatelju v oddaljenem
mestu.
iV Franciji so se vzdržali letalci
brez motorja v zraku najdalje šest
minut, v Nemčiji pa več kot tri u
re. Francozom seveda ni všeč, da
so jih njihovi sovražniki zopet en
■ krat porazili na tem polju, a Nem
ci se strašno vesele svojih uspe
hov.
Neki veliki londonski dnevnik
hoče pospešiti zanimanja za polete
brez motorja v Angliji ter je raz
pisali nagrado pet tisoč dolarjev
za*prvega najbolj uspešnega letal
ca v Angliji.
Razni listi posvečajo cele kolo
ne tej stvari ter pripovedujejo o
čudovitih skrivnostih letanja »brez
motorja. Pravijo, kako lepo bo v
bodočnosti, ko bodo lahko vsi ljud
je letali naokrog kot •cmriji.
Nekateri znameniti zrakoplovci
pa so mnenja, da ne bo letanje ?
takimi stroji nikol( bolj napredo
valo in da se nikdtfr ne bo mogle
splošno uporabljati.
Takega naziranja je tudi tvor
ničar Bleriot, ki je bil prvi človek
ki je poletel v aeroplanu preko an
gleškega kanala dne 25. julija
1909. • •
Vedno govore o posnemanju
ptičjega leta, je-rekel Bleriot, a ta
ideja je v svojem bistvu napačna.
Ptič ima namreč mogočen molor,
peroti, ki so mu vedno na razpola
go. Drsi skozi zračne plasti in upo
rablja svoje^>eroti po potrebi. Ka
dar ptiču veter pomaga, tudi var
čuje s svojimi silami. Nikdar ne
bo nobenega praktičnega letanja
po zraku brez motorja in vse raz
iskave v današniih dneh bi se mo
rale omejevati le na izpopolnitev
motorjev. Letanje s pomočjo letal
brez motorja bo postalo mogoče
šport za zabavo, toda nič drugega.
Telefon Canal 7108
Kdor hoče imeti dobro domačo
hrano, naj hodi jest v
Slovenski Restavrant
1834 S. Racine A ve. Chicago.
Geo. Volčanšek, lastnik.
Dr. B. K. Simonek •
Dr. A. C. Simonek)
Dr. B. L. Simonek
(zobozdravniki)
1669 BLUE ISLAND AVENUl
Poslujoče are: od 8:30 zjutraj do 8 zve
čer; ob sredah in sobotah pa samo do
6. i večer; ob nedeljah zaprto.
NA CENTRI
PEI KOŠIČKU
se dobi vsega dovolj, zabave in dragih
it vari.
Bil Janina miza na razpolago
John Košiček
1805 S. Racine Ave. Chicago, HL
. TeL Canal 1439
26th Street and Uwndil« Avi
DOBRA TRGOVINA, FINE OBLEKE
II im min
I
V JUGOSLAVIJO V 9 DNEH
na morskih velikanih, ki vozijo vsak
torek.
AQUITANIA 45,647 ton
MAUREHANIA 30,704 ton
BEREN G ARI A 52,022 ton
Luksuriozne kabine tretjega razreda s
2—i—6 posteljami. Krasne jedilnice,
kadilnice in počivališča. Pokrit krov.
Izvrstna hrana. Domača ugodnost. No
benih skrbi.
. Za vozne listke in druge informacije
obrnit« se do najbližnega zastopnika.
Dišav«!
ekstraktJ
RŽENOVEC ~
ŽGANJE
KIMEL
BOROVIMA
KONJAK
TROPINOVEC
SLIVOVICA
IN DROGI
Ki le je povoljno obn»»
sel tisočem rabiteljem.
Te dišave so rezultat
dolgih preiskušenj in da
nes se ne prodaja bolj
ših. Dajejo popolno za
dovoljstvo. Naročilo na
posVušnjo vas bo prepri
čalo.
En« unča di?avin barven g&lon
1 unča $1.35
5 — unč $5.60
12 — unč $10.50
Poštnina všteta.
Priporočilo za vsak za
voj zoc pose Dej.
Forbes Extracts
Company
1-22 Forbes Bldg., Forbes & Monltrle 81
PittsbULgb, Pa.
Frank Jansky
3704 W. 26th St. Chicago, HI.
- Ure, demanti, dragulji.
Ustanovljeno 1008 — 30 let izkustvA
VSE DELO ZAJAMČENO.
J
Ne trpite vsled
Revmatizma,
živčnega trganja,
bolečin v prsih,
otrplih mišic
Vdrgnite
PAIN-EXPELLER
na bolečo površino, da
boste začutili žarenje, in
udobna, pomirljiva pomoč
bo sledila. Pristni Pain
Expeller nosi SIDRO
varstveno znamko.

xml | txt