OCR Interpretation


Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, January 01, 1906, Image 5

Image and text provided by University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Persistent link: https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1906-01-01/ed-1/seq-5/

What is OCR?


Thumbnail for 5

Kje je bodočnost ame
riških Slovencev?
Piše Frank Petrič.
Skušnja ixas uči, da se vse razvija,
vse pre veliva rja in spopolujuye. V hip
nem pogledu, iz enega konca na dru
gega, se naui zdi, da smo videli veli
kainslki propad, ko suio stali ob straui
koou^ukU'o nevidnega procesa.
Meti ta razvoj in drugo spada tudi
nase izseljevanje in naša bodočaiost v
Ameriki, ki ima v svojem delokrogu
razvoja svojo zgodovino.
»Slovenski uarod, naziv am po njego
vi literaturi slovenski, je prolelarski
narod — dniuaraki; obsega v svoji
celoti — poleg Kranjskega, ki je sre
dišče slov. inteligence — nekaj ineja
škili rojalkov v skupnem z izseljenci
vred, okoli Wfa miljona. Ker pa v do
movini ni industrije, ki bi dala za
slfuiika stanovmikom, ker ni prida po
ljedelstva in umnega gospodarstva,
kakor ne družili priinoekov, ki zago
teh, ali vsaj približna večina 40,100
teh, ali vsaj približna večina 40:100
primorana zapustiti domovino. Veči
na izseljencev se napoti v Ameriko;
k a ji i tam jih je že mnogo, ki so šli
usikat zaslužka.
Ta, deloma nezavedna masa, vzgo
jena v kierikaknem duhu in oglojeuia
od drž. parasitov ter duhovnikov, je
pravzaprav v nadlego tujim, novim
slojem, ki imajo svoje razmire ur- jer.e
v soglasju njih — deloma izršenik in
ueizvršenih načrtov napram splošnim
materijekiim potrebam, v kolikor to
dopuščajo razni pritisiki v sedanjem
privatniem sistemu; ;kajti krajevne
razmere, noviiu naseljencem niso pr
va skrb, ampak, da se zasluži denar.
Sto ignoranco naseljencev pa
podirajo in rušijo namere notranjih
delavnikih organizacij, ako naseljenci
o taciii niso že pred odpotovanjem
podučemi. Za ta poduk, se je d'>sedaj
bore malo storilo od strani tistih,
ki so vstvariii slov. literaturo in uve
kovečiJi slov. narod na podlagi "du
ševne" hrane, nadejoč se bajda, da
k slovensko literaturo samo izginejo
obenem tudi sJabe gospodarske raz
n»ixe. Zato prihajajo v Ameriko lju
dje, ki bi jih človek sodil (če bi jih
po obleki), da so naobraženi, kajti ti
imajo "svoje" nazore o socijalnem
življenju, kar končno ni nič čudnega,
emi pa so toliko na boljem, da nazo
rov sploh nimajo. V Ameriko pridejo
navdušeni domoviinci, nezivani "na
rodnjaki", ki bi jim človek ničesar
nezameril, ko bi te besede neizgovar
jali i>o nemarnem; zopet pridejo fana
tični zagovorniki rim. kat. cerkve in
druge podobne karikature, ki se jih
*>d blii/Jje »|m>/jnn za meščanske fili
stre in korifejje. Vsak teh, hoče svoje
započeto "delo" v stari domovini,
nadaljevati tudi v Ameriki; eni so
celo tako predrzni, da se hočejo poka
zaii praktične, češ, da ume jo tudi oni
praktično stran Zjed. držav ter si v
svoji domišljiji polotijo raznih pod
jetij v oblitki kakega (Luštva meneč,
da so zadostili svojemu jKVklieu, ki so
ira jtfimesli iz stare domovine. Na i*>d
lagi zaiključkov teh korifej, se je ro
dilo vse, kar imamo dames Slovenci v
Ameriki. Pristnega nimamo nikjer
nič; ker se večina naseljencev že v
domovini ni brigala za temeljne vzro
ke, zakaj so morali iti v tujino in s
kakšnih namenov so šli v tujino. Oni
niso šli v tujino kot delavci, zavedni
delavci, temveč kot "narodnjaki", fi
listri, srečal ovci;; zopet drugi so se
čutili kot ]>oklieani faktor oznanje
valeev klerilkalizma. Vsncemu od teh,
j« 1 idilo prvo več kot delavsko ii)>ra
sauije in njega politik*. Tn ker jim
je bilo p<rvo več, so outili potrebo, da
njih »dejale za domovinstvo, filj^tr
wt«vo in ceiftev goje tudi v novem kra
ju, poleg pa izdajajo — v veselje a
mer. kapitalistov interese vesoljnega
delavstva. Ti ljudje govore kakor pa
pige : narodnost, klenkalizem, zna
nost, socijologijo, geologijo iu druge
podobne izine iu ijo ter ajo hočejo
spiaviti v eno samo soglasje, v en ton.
Dopovedati hočejo ljudem, da je ne
umnost, če se ljudje priokajo za pre
pričanje in nazore. Za tem sledi, da
je neumno in net-miselno, ako se go
vori, da bi se klerikalci pa soeijalisti
iu naobratno nesmeli poljubno dru
žili, pa bil i otieielon značaj. l)a, če
mu neki ne/ — Di zakaj bi človek
kaj taeega sploh nepriporočal, če je
businessman 1 Business zahteva to
diktaeijo — in kaj njih mar! Na tak
način se trudijo, da bi zmedli pojme
v glavah posameznikov, in le obžalo
vanja vredno je, da se danes takih
mlačnežev ne manjka, ki jim sedejo
na linnuiiee. Zato živimo Slovenci
poleg druzih narodov v neskončnem
nepoznan ju žlvljenskih j>otreb in njih
predpogojev v vsalkem oziru našega
družabnega življenja in napredka v
novi domovini. — Oglejmo si to živ
ljenje od bliže.
Danes se govori pri nekaterih roja
kih kaj rado o " narodnjaštvu", ki
ga |»a. če je j*>treHno stope v liberal
stivo; da si pojem <» prvi, tako tudi o
drugi 'besedi, poleg 'kšeftne potrebe
prodni, oni pa nazadnjaških Kaj ta
eega bi noinogli trditi; kajti b kleri
kalnega stališča, so klerikalci storili
mnogo več /a svoj "napredek" ka
kor tisti, ki bi so hoteli s svojega sta
lišča imenovati napredne. Sto pretve
zo, o slov. narodnjaštvu v Ameriki
se je le vedno iarbalo ljudi, da so ne
ki eri res prišli z onega tabora v tega,
a prišli niso o nič bolje razmire, kot
so bile pri klerikalcib. KazlJia liumbu
ga se je razločevala le v tem, da so
prvi izkoriščali narod iz klerikalnega
stališča, drugi pa z narodno-liberal
nega. V dokaz temu naj nam služi
Sukser — Kondu in zadnje razmire
okoli S. N. P. .J. lies je sicer, da
so ljudje danes, v tej družbi produkt
razinir, ki jib ima vele industrij a in
trgovstvo \ svojom špokulativncin za
sel »nem krogu; ki zateninujejo etično
stran življenja s svojim pohlepnim
pritiskom; a pravzato je potrebno,
da se ljudje, ki hočejo biti na krmilu
javnega življenja, tega zavedajo!
Kajti le tedaj, ako poznajo, ozir. no
čejo i*>znati to življenje in da hočejo
biti v resnici za blagor vseh, je mogo
če, z njih trdno voljo vse zanjke in
druge nastave, ki jih nudijo današnje
razmire v jM»hlepnoist — zadušiti. Ta
ki ljudje morajo biti idejalni!
Kako pa se je idilo do danes v
Tolažba ob nevihti.
"Leipa Ančka nikar se ne boj, saj si vendar v posvecni hiši.
l^ojdi v tvojo sobico in moli k svetemu Florijanu — jaz ti bodem pa
jomafcal!"
nerazumejo niti eno ne dru^o. Koliko
naj ima ta beseda pomena ali privlač
nosti v držav i kot je Amerika ve vsak
listi, ki po zrna odd alee ustavo te de
žele.
Kjer je prepoznana enakopravnost,
avtunomija, sploh svoboden razvoj v
vsakem uzim /a vse narode in vere
enako, kjer se ne draži čutov, ozir.
neizzivlje narod, tradicij in običa
jev, tam je beseda narodnost — če se
jo jKJvdarja v bojnem tonu (in ee se
jo ne, je sploh nesmisel); oeividno
žaljiva za ustavo, v kteri so naseljen
ci našli zavetje. V drugem slučaju zo
pet, aiko bi hoteli spraviti !>esedo v
resnici v kak ]x>men, bi se kot Slo
venci res morali družiti s klerikalci;
kajti udi oni so Slovenci. Komu naj
bi služil v prvi vrsti tak namen0/ Alar
da smo veliki ]>o Številu? da smo
velika nezavedna masa? Le ruski na
ivni se danes sodi |>o številu in zato
je v kulturnem <*ziru duševno le maj
hen; |x»leg nekaj ruskih revolucijo
narcev se jHdz.ua malo mož, ki so sto
rili. kaj za prosveto svojega naroda.
Kaj naj bi bil zopet namen, ozir.
':«ii naj bi (»omenilo l>esedilo "naro
den' v praktičnem življenju slov,
am. delavcev v stopljeni, " iLbcrnlni"
obli/ki? Mar naj bi rekli, da so "na
rodnjaki" v "liberalni" oWiki. na
inn oziru pri aiuer. Slovencihi
SLuv. Narod. l'odp. Jed. je bila u
stanovljeina na s vobodom isel ju i pod
lagi; Lodii svobodomiselnost se je ta
koj pri rojstvu zadavila. Besedo le
za v ado oblekli v cunje svobodiniselj
uosli, liki nevesto — ter jo takoj, j>o
dosegu namenov mož, ki so videli v
S. N. I'. J. svojo jK)trebo — postavili
v kot. Danes stoji v kotu in čaka od
rešenja !
G. Konda hoče po eni strani biti
svobodomieeljni, socijalist; takoj jx)
drugi pa hoče lii t i nekak d iktator v
senci raiznih pooblastil in pravil na
pram socijalistom. Seveda se razna
pravila le izkoriščajo v njegove na
mero. S. N. 1*. J., oziroma iavrševalni
odbor hoče imeti tisto maskirano
piij>o, ki so ji dali ob easu ustnovitve
ime "narodna — svobodomiselna"
edino lo za se. Kaj je torej svobodo
miselnost v tem obsegu? — Ironija!
Ko bi bila "Slov. Nar. Podp. Jed."
ustanovljena brez te pivpe, bi bili se
danji možje okoli nje laglje izhajali
in se zvijali ter skrivali za razne toč
ke pravil, roj a.kii pa bi tudi znali, kak
šen zavod je, ozir. bo to. Tz topa ima
slediti, da bi se na ta.ke limanice ne
vsedali. To postopanje pa, ki za da
ne* izvršuje odlw»r S. N. P. J., je na
ravnost sleparsko!
s
G. Komla, kot lastnik soc. lista, če
je imel ]>oštene nameue s stvarjo okoli
S. N. P. J. iu "(Ji. Sv." bi nesmel
nasprotovati proti svobodni misli in
socijalistioniin nastopom, pa bili ma
kari kjerkoli! Prepričan socijalist v
takih slučajih ni oseben. Da je g. Kon
ti a že pred časom ruval proti socializ
mu itn njega agitaciji jasno priča nje
govo pismo, ki ga je pisal piscu teh
vnst lansko leto na jx)tovanje, kjer je
prosil, naj mu spiše agitatoričen čla
nek za S. N. 1\ J.
On jt* torej že pred časom očividino
računal na eventuelnost v S. N. P. J.,
ki so mu jo diktirale, deloma njegove
zasebne namere, deloma pa reakeijo
narci v <m11 h»ru S. N. P. J.
(J. K. trdi vedno rad, da je on mno
go žrtvoval (?) /a jednoto; mogoče
tla je res, tla j«* )x>šiljal kam denar,
"naj se ustanovi društvo. ki l>o spa
dalo . S. N. J'. .1.", tla tx> "gmajna"
večja; ali «»n je to storil s svojih na
gibov in n;iiiHknov! Pri zl>orovanju v
Chicagi in tudi že pred tem, se je
očitno in brc/.sramno govorilo, da se
takim spada v odbor, ki so "za v pro
spt'b" ka.j storili. Oči \ idmo torej, po
kšeftni mi li: j»lačo za delo! — Kje
so tu idejni; g. Konda in eonzortiT
X:».jb<>lj čudno poleg ■vsega je, da g.
Komdn, ki hoče biti tako navdušen
socijalističen volivee, se ni nikdar
brigal za ustanovitev |»olit. soc. klu
bov ali društev! Vse njegovo obna
šanje je bilo skozinskoz vedno hi
na\sko in prikrito; kar pa se je dalo
' /. njegovih del izluščiti skrivoma je
imelo vm' busineski značaj. Iz pred
ležečeira se da izluščiti torej, da no
vodobna potreba S. N. P. J. v taki ob
liki ne služi v nobenem oziru narodu
v korist, temveč tistim, ki so čutili
■^kocijehio potrebo do ustanove. Iz
vsega skupaj pa razvidimo 'še pose
bej, da bodočnost am. Slovencev ne
17-i v teli zadnjih iznajdbah, ozir. ne
more in nesme hiti v njih; ampak, da
■d Slovenci, poučeni o razmirah v
Ameriki, pridružijo tisti svetovni raz
rcdnoza'vedni delavski stranki, ki i
ma v novi dobi svojo odmerjeno pot,
i h 11 socijalističnejra gibanja. Kajti le
na tej poti smo si svesti, da nismo
rušili oilili svetili nagibov tujim za
vednim delavcem, v boju za njih —>
in otl tod, kot naseljencem tudi sa
mim sel/;, ki so v t<oju zoj>er kapital
pot rebaii.
Od \scli narodnih ali religijoznih
prepirov v Ameriki nosijo edini do
biček kapitalisti v svoj žep; kajti po
leg teb in qpakih prepifrov, združeni
7. osebami, ki se hočejo poleg okori
stiti. se zanemarja naš l>oj proti ka
pitalu !
Zato je naša edina bodočnost v so
cijalizmu in njegovi lx>doči upravi.
Vse drugo so le lepodonece frazo, ki
<e jih poslužujejo razini farizeji im
hnmhiurnrji ]*id raznimi krinkami...
V minolem mesecu je umrl sod rug
Jakob Polanšek, po kratki in mučni
bolezni. Kajinki je bil doma iz Čes
njicc pri Kamniku. Bil je vnet socia
list, elan slovenskega socialističnega
kluba v Ohicagi.
CI11 kaski slovenski sooL&listi so
krasen venec položili kot zadnji po
zdrav na njegovo krsto. Na pokopa
lišču je govoril nagrotmi govor so
dnug F. Petsche, ki je ponrebce glo
boko ganil.
Lahka mu . .mljdca!
Slovenski socialistični klub je
izdal knjižico "Naša bogatstva".
Knjižica stane le 5 centov. Vsakdo si
jo lalrko naroči pri sodr. Antonu Pre
šernu. f»7S W. 17th St., Chicago, Tils.

xml | txt