Newspaper Page Text
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. Štev. 2 ( >o. zž). C '!»l^ebruar !*><><> I. ( V ol. I .) Vsem sodrugom in na ročnikom na znanje! S pno številko "Proletarca"' bo slovens*ki zavedni delavci v Ame riki s lopi 1 i v javnost, ustanovili so Kst, ki je v resnici lastnina vseli za vednih slovenskih delavcev, ki so or ganizirani v ameriških socialističnih klubih. l)o daues slovenski dedavci v Ame riki niso imeli lista, v katerem b; lahko povedali odprto svoje misli, ker je vsaiki lastnik slov. ameriških časnikov privolil le to priobčiti, kar je neslo njegovemu "kšeftu". Še le z ustanovitvijo '41'rolet area" se je naired'.lo konec tem žalostnim razme ram, razaneram, ki so vs t varile med ameriškimi Slovenci dvomljive etk zistence, ki so slovenske ameriške de lavec zavajali na kriva pota, mesto da bi jih poučili, da je kapitalizem edini smrtni sovražnik delavcev. V "Proletarvu'* bode laliko vsakdo povedal svoje misli, ne da bi se mu bilo trebn bati, da se bode dopis za vrgel, ker morda ne ugaja uredniku ali komu druzemu. " Pmletarec" bo de prinašal ameriške novice, satirič ne notice, socialno gospodarske in po litične članke, zgodovinske spise, j»o vesti, č^te itd. Izhajaj bode sedaj le enfcrat v mesecu na osmih ali več straneh. Cena za celo leto mu je le 50c. Naročnina naj se pošilja sodru gn Antomi Prešernu, f)73 TV. 17th St., Chicago, 111., vsi rokopisi pa uredništvu " Prolstarca", T-oo mis St., Chicago, Illinois. A-ralrej Poravne, Anton Prešern. predsednik. tajnik. Od blizo in daleč. — Vsaki hlapec je svojega plačila vreden. Grof Osten Sacken, ruski po slanec v Berolinu, je izročil nemške mu državnemu kancelarju Huelovvu v imenu očke-carja red sv. Andreja — ;tii [k} domače pasjo juiamlko, ker je \ državnem zfooru nahrulil rus&c rc volueionarce z berači. Človek, ki čuti v sebi pasjo dušo, tudi zasluži, da ga odlikuje s pasjo znamko, da se mu ognejo ljudje, ki čutno še iskrico člo veškega dostojanstva v sebi. Kulturni narodi dandanes v res nici v kulturi napredujejo. Vsaj bojni klic generala Orlov a, katerega j^po slal očka-car v baltiške provincije. to učividno dokazuje. Z vsemi sredstvi b« dušil vstajo! Vsaj lak« je rekel general Orlov sam. Ako bo kdo le skrem/.il obraz na pram kakemu vojaku, br> že rstreljen ka.kor zajec. V baltišikah provineijaih so se dvig nili kmetje, ker jim ni bilo več ži veti kakor ljudje. Tn radi tega jih liode dal Orlov v imenu kulture obe šati in streljati. Pnč čudna kultura! — V jugozapadui Airiki je guver ner po kratkem iiagovoru vprašal jet uiike — ilerere, ali niso sami provzro čili vojno z .Nemč.jo. iieren su iz strahu jMJirtlili vsako vprašanje gu vernerju. Cestni roparji dandanes ni so tako nesramni, da bi oropanega človeka prisilili izreči, ila je 011 napa del roparja. Takih dejanj s>o zmozni le guvernerj. današnjih kapitalistič nih držav. Bavaivki princ-regent Luiipolt je vs»*iu častnikom, ki so se odlikovali v jugozapadni Airiki v inurjenju Ile ivrov. )M»ilelil svetinjee, križce itd. — sploh pasje znamke, ki hi bile bolj na mestu, akt> bi jih nosili psi okoli vra tu, .ta bi se jim ne bilo treba bati ko njixiereev, kakor ila jih l>odo nosili ljudje, sploh bitja, o katerih trdijo naravoslovci in lilozoli, ila so naj višja na svetu. Tudi dokaz, da živimo še v dobi poiiiz'ue pasje kulture. \ Hamburgu so tocialisti prav očividuo doiuons ir.raii, ker se hoee delaveom VKiasu volilno pravo. V ne ki uliei 20 zgladili barikado, odkoder »o prav zivanno odgovarjali s pusiku ini unilormnauuu bir.eem, s.er so jih hoteli pregnati v uneuu zakona. De monstracije v Hamburgu na Lipso-em, v Draždauuu ud., le dokazujejo, da so se 'iiemsMi.i delavci pričeli tudi zave dali svoje iiiocj, da so pričeli misliti svojimi možgani, da se ludi v Nem čiji bliža ijum»a.i vihar. .Senator Uayiier je v javni seji dobro opral lioosevclta glede .Monroe doktrine. lvoiicem govoia je rekel: "Jaz ljubim svojo ameriško zašlavo a rajse jo vidim ležat, v pranu m tep tati jo z nogami, kakor da gledam, da Mura kot piratska zaslava." Sove tudi la moral len a zaušuiea bode imela pri liooseveltu takšen vspeb, kakor če bi človek metal bob ob steno, dokler bodo ameriški delavci ob ea&u volitev i tako naivni, da bodo svoje nejvečje ■sovražnike volili v postavodajne za klone. — V plavžih *• Illinois Steel (Jo." v South Chieagi škoro ne mine teden, da ne bi bilo nekaj delavcev vbit'.h. Dne 'J. jan. t. 1. se je pripetila zopet večja razstrelba. Rezultat: E11 dela vce mrtev, pet pa težko ranjenih. Vzlie kazenskemu zakoniku pa do da nes še nismo doživeli, da bi bil kak ravnatelj omenjene družbe radi umo rov na debelo obsojen v ječo. Naši prav ieoljubni državni pravdniki do danes še obtožili niso nobenega. Vra na vrani pač ne irikljujo oči! - Družba za pridobivanje bakra (Amalgamated Copper Co.) je za če trtletno dividendo izplačala delni čarjem en odstotek in pol. Torej na rastka za en četrt odstotika. Naobrat no pa imajo delavci, ki so delali za delničarje-lenuhe, žuljave roke, upad le obraze, pohabljene kosti itd. Vzlic temu so pa neke vrste ljudje tako predrzni in nesramni, da trdijo, da je t rt volja božja. Znani milijonar-trprveo Mar shall Fiebl je pred kakimi 14. <lnovi umrl. Marshall !• 'Field je bil zuuii kot največji nasprotnik delavcev, ki je svoje vsluzbeucc juko umazano plače val. \'zlie icmu .no bili j»a kapitulistič :ii ea>nikarj. v Clliea^i tako nesram ni, «la <«> \ r»vojih umazanih od korup cije živečih Ii.-iih pisali, da za Mar shall Kieldoin w-s svet žaluje. Za poč 't! Marshall Field jo bil premeteni t*vec, ki je |Kde«r trgovine umel tu di ra lini rano izkoriščati svoje vsluž Ih-ikh'. A ko kdo za Marshall Field oni /.uhlje, potem žaluj«* za njim le pešči ca uiilonarjev, ker je v njem videla \>ikilar \zor izkoriščevalca. \ slabo preplonkaucm članku ••(>!» propadu", ki je pisan v resnici \ "klasični'* slovenščini, pišejo j;. M. \ . Konda, ali nulušč najeti pisači za pobijanje soriaiizinu \ ameriških slo venskih delaveih, naslednje: Ne za upajmo ljudem, kateri svoj značaj o bračajo po svetu, ne zaupajmo takim kateri sc, odtegnivši sc sodni pravici, pnpihali v Ameriko, a tukaj biti ho čejo rešitelji ljudstva." To t ud! mi |»odpišemo /. veseljem, a pol.-V pa št* izjavimo: Ne zaupajmo tudi takim ljudem, katere so v Ame r ki že šerifi lovili radi poneverjenia denarja, ki so bili radi tega hudodel stva že v ječi in so se le radi pomanj kljivih zakonov izognili marogastemu, jetniškemu jopiču. 1'roletaree — bedasti jarec. Ta ki) >e iila>i v drujri štev. "(ilas Svo bode" t. 1. Kes, pra<vi kravarski ton! Al ker človek ve s kakšnimi "du ševnimi" velikani ima opraviti, mora t ud' reči: •4 Oče, odpusti jim, saj ne vedo. kaj delajo!" Va- bo vihar razdjal, narod bo vedno stal. Tudi te besede je nekdo zapisal \ 44(ilas Svobod**". ki |h> ne« maniein ./.jjo'. ..rja besedo narod. jj !J«'s, bo narod vedno stal, tisti na-3 rod, ki s svojimi žulji ivdi danda-| ne* leno in silo trospodo. tisti narod, ki jc dandanes po mišljenju socialisti čen. Naobratno bo pa Šel tisti narod, ki bodi v cilindru, fraku in kuti ra kom |M't in žabam trost. Tn to bo za vršil tudi naravni. eosnodarski razvoj, če je to gospodu dopisovalcu "Olas Svoflxule" všeč ali ne. Vzeti hočemo slovenskemu de lavcu v Ameriki najdražje svetinje. Tako sc tudi |*>je v "Glas Svobode". Kaj ne, res lej>o in krasno doneča fra za ! ? No. j»n kaj čemo? Ako ni v irlavi nič, ,»o-tcm se mora človetk oprijeti ta kih fraz, kakci-šne so olbskurni kleri kalni in krščansko socialni listi že /davnej vrsrli v koš. Sevc je tudi na predek! Pa še kakšen! "Nova Domovina", ki je že zdavnaj priznana, da jc ena prvih slov. kat. advokatskih listov v Ame riki, je bila v svoji 24. štev. zelo ncopreznn. "Med drueo advokntarijo, nečed .luaiiuu hlapcev uuzjin, napram G >»o/., /apoveui, na iu\ua lznajuileijeLU ueccdiioaliuii dejanj leu mapcev, »e jo '' Uumov 111a ^pu&liia v krinko z AaKCltCVU 11UVO ivUJl^U poeZ ij "AJLu ccii.u.1 . iu ae ju zgouuo pa laku neprcviuno, Ja bu zaiuznik to Knjige * • .Now Uuiu a«.oiaj gotovo poslal nekaj uagraiie za rcKlaino. ivatoiioiia cerkev oarna ueve, kako nevarne auvu^aie una v tsvoji sredi, /.a s\ojo liirarhijo. IZJAVA. \ ale v. J. "Ciiaa Svobode", z lue i'J. jau. i. 1., iiaiiuiin ua dopis 6 pod pi>uUi .U. lvirar; dupu> idi<ija a \\ au kegan, \N is. ^ I) \ dopisu ae podpisaueu pril >..ujc, da su>j ca» m prejel pouoUi.ee gledfc prodanih biua.o\, Ki jiii je vpeljal slov. coe. klub \ Chicagi. Da*i ueveui, v koliko je .M. lvirar lastnik o nega poulcga dopisa, s>em vuudtir na razpolago izjaviti njemu m očetu dopiuu bledeče: \ posesti »eiu dopisov Al. Kirarja, v k ter lii me je sam, kol vnet socijalist poznal, naj mu tacih biokov še do l>obljem. 1'istodobno bo se v si izkazi pr Kla nih blokov ]mj zaupnikih, objavili — ledaj 3e v siuipalicaeni .11 naui nena sprotneui lialu "Ulas Svobode", iu 10 \ sake tri mesece enkrat. Iver sem pa jaz t istodobno — ko sem od poslal — na zahtevo Kirarja, še uekaj blokov in uii je 11a račun vposlal — >•"), odšt i iz Cliicage, 111 moje stvari iziv»«*ii nasledniku Frank Mladiču, mi torej ni bilo možno dati kakega po trdila za sprejeti denar; moj nasled nik pa tega tudi ni storil. Med dobo tleli lile see v od ledaj pa "(ilas Svobode'' 111 bilo več glasilo soe. kluba, ker se je l;u>tnik tega soe. »uprl, ozir. tem načelom in, stvar ni »mogla priti do objave tam. S istimi izkazi se j«> moralo čakati tako dolgo, da ve izšel '' Proletarec V ' • 1'roletarcu" pa so vsi tisti, ki >0 hoteli \ideti izkaz za |K»dane bloke objmljeni in med temi je tudi M. Ki rar! S tt ni je >tvar razjasnena. Da '• Pmletaree" M. K. neiroponi- ' ra ( ni moja krivica, temveč kriv je temu sam, ki nima samostojne sod be. V«' dopise priobčim, če treba. V ChicHggi, dne 'JI. ja.il. 1!)06. A. Prešeren, tajnik. Pozor! Pozor! Dne 17. lebr. t. 1. priredi slovenska <««>ciali*i 7-na zveza ob S. uri zvečer v dvo? a :i sodi*. Josipa Polaeeka, 683 Lot'Mis St.. Chieairn. 111., veselico v prid '' Proletarcu". edinemu slov. de lavskemu listu v Ameriki. Dnevni red: (Jovnri, petje in ples. Vstopnina 1"» centov za osebo. Dame v spremstvu vstopnine pro ste. Odbor.