Proletarec. [volume], April 01, 1906, Image 1

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
vseh dežela
N
a
-*
c
N<
CD
</)
(D
T
?
?
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
Št<*v. 4 (>'0. -4).
< ^Y|>i*il, li»<)<;
J ,o(<> I. (Vol. 1.)
CENJEN IM SOMI$LJ EN l K< >M
IN ČITATELJEM.
\
Današnjo številko "Proletarca"
smo poslali v zadnjič vsi m tistim, ki
sc še nis;- odločili vposlati 50c. kot
naročnino. Prihodnjo številko dobe
torej le t t i. ki se v teku tega me
seca zglasijo, lxxli>i da vpošljejo
potrebno svoto , ali da se opravičijo
drugače, pa svoto pozneje jx>rav
najo.
\ sekakor moramo vedeti, pri čem
da slivo. Y mnogih pismih, ki priha
jajo na upravnfštM iti tudi na u
redništvo. sc naglasa po večji obli
ki lista. ozir. večkratnem izdajanju
tega. Tacih uprašanj pa upr. nit
ured. odbor nenx>re reševati \ za
dovoljstvo posameznikom'; kajti ves
razvoj lista je 1 <1 v i.sen od zahtev
splošnih slov. delavcev v Ameriki in
šele. ako je zadostna množina naroč.
se — {>0 razpolaganju gmotnih
sredstev — zamore reševati take na
loge.
Vseh zavednih delavcev hi bila
torej nalt ga. v prvi vrsti ag tirati za
naročn ke, — potem, ko se to zgodi.
7. uspešnim rezultatom, bo npr. ka
kor ured. odbor "Proletarca" sam
gledal, da list čimpreje poveča v ob
liki ali 7 večkratnim izdajanjem.
I> sedaj i>nio omejeni le na tako
obliko in z mesečnim izdajanjem li
sta.
V naših rojakih je glede podjx>re
v takih slučajih prip sati slalx> last
tiost v tem. da hočejo list citati a
naročnine ne vjnj-lati. \';i podlagi
tacili "free luneharjev" pa *e netno
re vzdržati nobeni - časopisje!
"Slov. soc. zveza v Ameriki ni
zasebno podjetje; v sled tega tudi tu
zasebnega kapitala, ki b: ga kdo me -
sto čitateljev zalagal. Sama zveza. <
chicaškimi ■sodriigi pa tudi ni dolž
na prevzeti nič več rizike na svojo
pest, kot drugi — vnanji rojaki, ki
imajo tod lista enake interese. Dovolj
je. ako dela uredniški in upravniš
ki odbor brezplačno.
Komur je torej soc. boj c.vet, da
ga pripozna za pravega, ta naj vpo
šlje tistih malenkostnih 50 ccntov in
stem 'Stvari prisk) či na oomoč. Kdor
hitro da. dvakrat da.
Vse tozadevne posiljaWc naj se
naslavljajo direktno tia sodr. Ant.
Prešeren, f>~S \\ . Jr. Str., Chicago
111.
Z brat.sk ni i k >zdra\ mu,
uredništv«• n ul|ra\ ni>tv<».
Od blizo in daleč.
— Na otoku lolo. hribu Mount
Dajo. so ameriški vojaki poklali vse
vporne Morote. Prizanesli ni-o otro
kom. ne ženskam.
1'redsedn k Roosevelt je pa če ti.
tal "*gvneralu \\ od ti na ti slavni
zmagi. \ .sled ti- nečloveške čestitke
je nek demokratični poslanec ojstro
prijel Roosevelta \ državni zbornici.
Povedal mu je. kar mu je slo.
\ Avstriji je minoli mesce
razpravljalo v državnem zl>oru
splošni in enaki volilu pravici.
Kesnici na ljubo moramo konstati
rati. da vladni volilni načrt ni tak
kakršnega zahtevajo zavedni delav
ci, organizirani v social>tični stran
ki. Ali pr ti ti majhni drobtinici pra
v c so tudi sl«>veiiski liberalci, ker >r
boje za s\.»j obstanek. N.iMbratno so
pa kler kalci za načrt, ker pričakuje
jo dober vspeh o«l tega načrta. < )be
ma mešč:ut>kima strankama na Slo
venskem h' ne gre za načela, ampak
za strankarsk korist. Načelno -c
lxijitjejo It- socialisti.
I r: v okgfaju I .'t- <k i
lais se jo pripetila ^rezna nesreča.
\ >!otl razstreli)«.- v prt-m«»pokopu je
zgubilo svoje življenje nad i.ioo
prem« farjev.
l)aiidJ|c> uhnieiu iznajdbe v
prem. gans'ki obrti tako napredova
le. da 1> bila vsaka nesreča izklju
čena, ako lii se rabile varnostne na
prave.
■ \h pri kapitalist ill odliku je dobi
ček 11 če \>aki dan postne map,ari
tisoč delavcev v njih inftresu /a t"
se kap tal >ti ne zmetiijH Pač d«)
kazl da je treba v interesu kulture
kapitaliste razlastiti.
— Patterson, nadiženir v ("biča
gu in mili j nar. je izjavil, da je *o
cijalM, zajedn«) -c |>:i zahvalil za
mestno nadiivenirsk« ► -.1 u/1» . ki ne
se na let«> več t sočakov.
Pa odprta izjava je napravila v
meščanskem političnem taboru ve
lik hrušč. Ako 1 »i bil Patterson -i
romak, bi ga imenovali n reem. ker
je pa« milijonar, pa trosijo <> njemu
podle laži.
Obrekovalci s«i iKxlobni drug dru.
zemti kakor jajce jajcu. Pa naj 1>od<>
Slovenci ali pa "pristni Američan1.
\ 'saketnu, ki ne tr bi \ njih rog.
podtikajo najslabše nam'ne. Ti lju
dje pač sodijo druge po -vojem last
nem mišljenju.
I 'ri I'ortlamlu v ( oloradi sta
trčila dva vlaka drug ol> druzega.
\ sled te noreče je več o>eb vbitih
in ranjenih. Železniška družba se
/g. varja. da je nesrečo zakrivil te
'egrafist, ki je v si 11 /bi zaspal. Sevc
je dru/l»a zam lčala. da ie bil do
t eni telegrafist </r ainscJcmdcsct tir
:■ službi.'
\ /lie teinn dokazu, da so kapita
listi lastniki železnice — zakri
\ i I ne-rečo \ -led izkoriščanja de
. v»ke moči (U> skrajno, ti. l>ode ob
sojen telegrafist. kapitalisti IkkIo pa
še \ j »till ilnje izkoriščali ljudstvo,
iu da 1 »i >e jim skri\il la> na glavi.
John Mo-t, anarhist. zdajatelj
i:: urediik lista "l>ie Freiheitje
umrl po kratki bolezni v Cincinnati
in. i )lvii>. I'.il je na agitatoričnem
potovanju \ C li cago. John Most je
radi svojega prepričanja prebil več
et \ ječi. I'.il je zaprt v Avstriji,
Nngliji in Ameriki.
"M«»st samega sebe nikdar ni
smatral angeljem. l.e sleparji, du
ševno . tnejeni kretini, ki nimajo in
dividualnosti. >e -matrajo za čed
nostne ljudi, ki nikomur ne skalijo
vode."
John Most je l»il rojen leta 184'»
dne 5. febr. I'.il je strah mogočnim
vladam. da>i je bil proletarec v pra
vem ponienu besede, ker je bil nje
1; \ vpli\ v proletarsk h krogih og
romen.
( listen um spomini
PrctiHovjc! V "(ilas Svobode"'
č;'.a;o -< • dr. /dembergarju, <la jo
'»■' v ^:.iri domovini socialističen
ua\ai n pa delavec. Xa drugi
-•.ran j>a /opit pravijo, da socialisti
-ffrenr i /a Im/dcllim življenjem
na tr< -ko družili. Ti duševni reve/.i
par m- \ i'1 i i . ila socialisti sploli ni
majo gla\.irjev. (ilavarji so le tam.
k;er nekatere osebe smatrajo /.a
nekaj lx»ljšoga. druge pa za nekaj
> al^ejja.
I'a čemu l>i pripovedovali to krc
tinoni. To h: ; liko pomenilo, kakor
nn-it >' ve v Atene.
Yesel: na i lxxlo, da je pap r mr
tva n neobčutljiva tvarina. ker
drugače bi /ardel -ramote, če l>i so
zavidal \ kakšne svrlie ga zlorab'
ljajo o-ebe okoli "Idas Svob ele
" 1'roletarci vseh dežela združi
te >e . :e geslo 1'rolo tarča. To gc
>lc» pomeni, naj sc združijo vsi pro
letarci brez -loparjev, ki hočejo« ži
veti na troške drugih. In to sleparje
oko!i "(ilas Svobode" jezi. radi tega
-e zaletavaio nerodno v "IVolctar
čevjj" geslo.
"Y do -eilai izišlih listih "Pro
letarca ni niti enega {K>membnega
članka, .v ko jim bi delavec spoznaval,
<la hoče "IVoletarcc" res zastopati
njega koristi. "Tako je tudi nekdo
/abrenčal v "(i las Svobode". Res
duhovit stavek, {»osebno če človeku
ni treba dokazati svoje trditve, ali
če človek ne razume modernega de
lavskega gibanja. Delavstvu v korist
><» pa notice: "Cesar in farmer ',
"Roman iz življenja'' itd. Pisatelji
okoli "(Has Svobode' že vedo kaj
je delavstvu v korist, saj to dokazu
jejo norcem v blaznici v visaki šte
vilki.
— "(ilas Svobode* je socialisti
čen list. Kdor verjame lx> izveličan,
tak. nekako se glasi iz predalov te
ga "duhovitega' lista.
Ali ti gospodje, ki nosijo zvonec
pri **( ilai- Svobode", so pozabili ali
pa ne vedo, da je protisocialistično,
ak je le ena ali nekaj oseb lastnik
lista, ki se odeva s socialističnim
plaščem.
I'red tedni «o imeli v Xav Yorku
pr">ta>i socialistične (socialist par
ty) in socialistične delavske (socia
list lalx»r party ) stranke velik sku
pen diod. na katerem so se vsi izrekli
proti temu. da bi ena sama ali nekaj
oseb bila lastnik kakega >:cialistič
ne.ga glasila, ker je to direktno v
pr»it -lovju s socialistični načeli.
Se ve o tem shodu g. M. V. Kon
ila prevalilo molči, ker bi vdaril sa
mega sebe |k> zobeh, ak*j bi |>oročaI
o njemu. \n\n OSI DIKXI \ \ SMRT
< kleša, 5. ožujka. — Vodja u Se
bastof<'!u |x)lninjenih mornara. \x
morski poručnik Srnit, odsudjen jc
tsa ka/an smrti na vjcsalima. Troji
ca od drugih buntovnika osudjeni
-u na smrt strijeljanjem, dvadeset
-cclam njih na tamnicu, a deset ih je
riješeno od optužbe. Odsudjen: ape
lirali »u 11a vrlu vno sudište. Smrtna
o^uda irnade se ovrsi ti na (>. ožujka
■ g
1/ 1 »eograda brzojavljaju, da je
>rbski kab net na čelu sa Stojanovi
ćem predao 11 ruke kralja Petra •svo
ju ostavku - tim obrazloženjem, da
ministri ne mogu prihvatiti prijedlo
ge se strane A11 s t ro- U ga rske za
sklopijenje trgovački - jK>litičkog
sporazuma.
( Prvi Stojanovićev kabinet bio je
•astavljen na J<). svibnja ioov. koji
ie odstupio već na 12. kolovoza. I
stogn dana bio e p vjeren Stojano
v ću sastav novoga, današnjega ka
bineta. koji evo takodjer sada- od
stupa.)