OCR Interpretation


Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, August 01, 1906, Image 1

Image and text provided by University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Persistent link: https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1906-08-01/ed-1/seq-1/

What is OCR?


Thumbnail for

LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
Štev. H (IXo. 8).
SLOVENSKIM IN HRVAT
SKIM SODRUGGM NA
ZNANJE!
Os redni odbor socijalistične
stranike okraja Cook, Ilk, proglaša
sledečo resolucijo, ki se glasi v an
gleščini- :
Slovenian Comrades, Attention.
Whereas, It has been made
known to the County Central Com
mittee of Cook county, 111., on com
plaint of the Slovenian comrade's
composing South Slovanian Branch
No. ii, that "Glas Svobode", ow
ned by one M. V. Kqnda, published
in this city (Chicago), is preaching
openly against Socialism in its col
umns, a>nd
Whereas, This paper was at one
time useid by the Slovenian comra
des as their official! organi, and on
account of its oj>en attalks on Socia
lism it has ceased to be such, and
Whereas, The said M. V. Kon
da has been, but is not now, a mem
ber of the Socialist party, a*nd
Whereas, The Slovenian comra
des have now a paper named "Pro
letarec", owned collectively by
them, published in this city (Chica
go) Mid printed in the Slovenian
and Croatia'n languages; be it there
fore
Resolved, That we condemn the
action of M.V. Konda and consider
as unfair a!nd unjust his attacks
against the Socialist movement and
its noble aim in behalf of the op
pressed and •downtrodden humam
ity, and we therefore call upon all
Slovenian comrades to give to
"Proletarec" their loyal ar*l finan
cial support; be it further
Resolved, That a copy of these
resolutions be printed in the "Chi
cago Socialist'', a copy transmitted
to the National Office, and also ask
the Socialist press of America to
publish same with a view to giving
these resolutions as wide publicity
as possible.
Published by order of Cook
County Central Committee.
V slovenskem prevodu se glasi:
"Vsled pritožbe podružnice iz II.
volilnega okraja, v kteri so združeni
jugoslovanski tsocrjaH-sti (to je I.
podružnica "Jiflgosl. soc. Zveze v
Ameriki" — op. uretf.), na os-redni
odbor okrajai Cook, 111., da M. V.
Konda, lastnik tu v Chicaigi izhaja
jočega lista "Glas* Svobode" zlo
rablja njegove predale proti socrja
lizmu, in
ker so rabili ta list slovenski so
?•
drugi svoj čas za oficieino glasilo,
toda ga morali opustiti radi njego
vih odkritih napadov na socijali
zenn, in ker je M. \ . Kondat l>il sam
član te organizacije, a sedaj mi več,
in ker imajo sllovenski sodrugi se
daj tukaj (v Chieagti) svoje lastno
glasilo "Proletarec", ki se tiska v
slovenskem in hrvatskem jeziku, in
vprav vsled tega obsojamo delo
vanje M. Y. Koivda-ta z njegovim
neosnovanim in krivičnim napa
den naj socijalistieno g banje in
njega blag namen v boju zatirane
ga in tepta nega človečanstva;
prav zato kličemo vsem slovun
sikim sodnikom, naj podpirajo edi
no-le "Proletarca" duševno in
gmotno;
nadalje se še sklepa in naproša,
da to resolucijo objavi "Chicago
Socialist", da se <j njej obvesti tudi
"osredni odlx>r skupne soc. stranke
v Ameriki" ("National secretary")
in da se naprosi še vsa ostala soei
jalistična glasila za ponatis te reso
lucije.
()bjava osrednjega odl*>ra okraja
Cook." %
Slovenski in hrvatski sodrugi,
kakor tudi vsi t i >t i. ki so se zani
mali za razmere metd 'Proletarcem'
in "Glias Svobode" ter samooblast
nim postopanjem Mrtina V. Konda
napram slov. socijallistom v Ame
riki, naj sedaj pokažejo svojo so
lidarnost.
Noben zaveden delavec, sodrug
al: somišljenik >ne podpira delavcem
sovražnega lisba.
Od blizo in daleč.
— Angleški deflavci so vsem de
lavcem vsega sveta pokazali edino
pravo pot, po kateri je treba hoditi,
ako se noče v slučaji brezposelno
sti poginiti lakote.
Sodr. Jaok Williams, znamenit
ljudski govornik, je dne fi. jul. t. 1.
zvečer z veliko četo brezposelnih
»delavcev iz M;yichestra zasedel ne
olhdeflano zemljišče, ki je last mrtve
roke — duhovnikov. Delavci so pri
nesli i s sabo šotore, posodo za kuho
in orodje. Zemljo so razdelili v par
cele in pričeBi takoj z obdelovanjem
»Delavci so izjavili, ako bi se jih ho
telo oidgnati s silo, da bodo zasedli
•drugod neobdelano zemljišče. In
tako je prav!!
— V Rusiji ne lx> miru dokiler ne
pade autokracija. \z Sebastopolja
ise poroča, da so se dne 10. juil. t. 1.
pridrui/.M; pimtarskim vojakom v
I'atumu In»j ni ladij i "Pantelejmon"
in "Trije svetniki".
'Hudi na vrtu carsko palače v Fe
trogradu so našli več bomb. Kadi
tv.ua je grozen strah v autokratičnih
krog li. Car, batjnška se je baje ta
ko ustrašil, ko ga je -dosegla ta vest,
da je hlače zmočil na nekem goto
vem mestu.
— V Nemčiji je sklenil osrednji
odbor socialistične stranke ustano
vili "socialistično bojno šolo". V
tem zavodu se l>ode mladina učila
socializma, narod, njega gosjKxlar
stvo, prava, zgodovine, naravoslo
vja in sicer praktično kt>t govorni
ki.v debati ali predavanju.
Ako pomislimo, kako nam dan
danes primanjkuje dobrih govorni
kov v razrednem l»oju, potem mo
rami > odprto izreči, da je ta korak
nemških sodrugov jxjsroemanja vre
den.
— Alfreda Drevfusa je sodišče
l>o i j. letih jiriznalo nedolžnim.
Marsiknlo se še spominja, kol ko se
je govorilo in pisalo pred leti o
Drevfusovi aferi, tla so se ministri
menjavali kakor vreme v jeseni, da
b kmallu prišlo t ml i do državnega
preobrata. Sedaj je ta afera za vse
lej končana!
Mi gotovo nismo za Drvfusa —
stotnika. A kot socialisti moramo
reči: ("e se komu javno stori kakš
no krivico, potem se mora to krivi
co tndi javno poravnati.
— be ni dolgo, ko je ohola nem
ška vla"la obljubila nemškemu na
ro'lu, da bode kmalu napočil dan,
ko se bodeta za nemški narod cedi
la med in mleko. In res je brio mno
go idiotov, ki so verjeli tem oblju
bam vlade. Ali i maček ni izostal.
Na D al njem Vztoku je bil fiasko,
v severni Afriki polomi; prišlo je
pa lud: do vojne v jugozapadni A
friki, ki dokazuje, da Nemčija nima
ne diplomatov, ne vojskovodij, radi
tega je Nemčija v svetovni |>olitiki
žela povsotcl fiasko.
Da bi vlada« nekoliko prikrila
svoje hibe, je padla ,po pomožnih
uradnikih v kolonialnem uradu, ka
terim sedaj v moralnem oziru čita
levile, kakor če bi imeila morala kaj
opraviti s svetovno politiko.
Ako bi hotela nemška vlada v
resnici napraviti red v kolonialnem
uradu, potem bi se morala sama u
mak ti it i drugim pametnejšim mo
žem.
— V Španiji, v deželi svete in
kvizicije je silno narastel strah
pred anarhisti. V mestu Lai Granja
je neki človek skušal .preriti se do
kraljevskega automobila. Človek je
l»iil "fino oblečen". Policaji so vsi
ljivca odgnali na stražnico, kjer so
pri njemu našli bankovec za 500
pezet in nekaj drobiža. Tam je po
vedal, da1 je iz Madrida in da se
piše Jose Maria.
Da človeka v Španiji odženejo v
špelikamro, zadostuje, ako je fino
oblečen in petičen. Mii se takega na
ziranja v j>oldcajskih glavah le vese
limo in želimo, da bi se.jvovsod tako
na/i ran je preneslo v prakso, j>otem
bi morila doživeli, dia bi tudi sloven
ski "špisarjii" pričdli |xxlpirati za
vedne dertavce v boju proti j>ol ic i j i.
— Deželno sodišče v Hamburgu
je obsodilo urednika strokovnega
lista "Dor Hafen Arbeiter" na 6
mesecev ječe radi hujskanjia k na
silju. katerega je zakrivil s priobče
njem dveh člankov. Oua članka, ka
tera je napisal sodr. Goerlitz, sta
bila proti interesom dobičkalačnih
|K>djetnikov. In državmi pravdnik je
tekom obravnave povedal to le ne
umnost : "Nasprotje med posedu
jočimi in < t slavci je ustzkirifo le so
cialistično časopisje." Predlagal je
osem mesecev ječe, ali sodišče jih
je sodr. (ioerlitzu priznalo le šest.
S to obsodlbo je bila država zopet
enkrat rešena, ali državni pravtdnik
je z zgoraj omenjenim stavkom do
kazal, kako na mizki stopinji iz
obrazbe stoji dandanes takozvana
meščanska inteligenca.
— V Luzecnu v Švici so se jwi
čele organizirati delavke, ki delajo
v" železarnah. Ko je delovodja do
znal, da nameravajo delavke usla
noviti svojo strokovno organizacijo
jih je po delopustu pozval v dvo
rano, kjer jim je med drugimi čen
čam dejal to-le: "Jaz pri.zivam, da
se vsled današnje draiginje ne more
izhajat s plačilom, kakeršnega mri
plačujemo. Vsiled tega vprašam
vsako delavko, predno jo -sprejmem
v delo. ako živi le o tem zaslužku. In
če to potTdi |>otem jo ne sprejmem."
Tako odprto je še malokdo 'raz
krinkal izkoriščanje, kakor delovo
dja. ki je izjavil, da je delavkam
pri desetinpolurnem delu nemogo
če preživeti se hi da računi tudi s
tem. da poleg delodajalcev, še drugi
ljudje pomagatjo, kar pomeni z dru
gimi besedami, naj rev.ice prodajo
svoje tela, kakor je povedal cinično
tudi neki znani češki podjetnik no
Center ave., Chicago, v katerega je
še dandanes precej Slovencev radi
'"businessa" zatelebanih.
Fej, takim »ljudem!

xml | txt