OCR Interpretation


Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, December 01, 1906, Image 5

Image and text provided by University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Persistent link: https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1906-12-01/ed-1/seq-5/

What is OCR?


Thumbnail for 5

P. J. v Cleveland«, Ohio, ne pa v
Chicagu, 111.
Ce !>'• se pa glavni odbor prenesel
v Cleveland, Ohio, tedaj bi Klobu
čar. Konda in Stonlch, sami nese
bična možje, ki vedno delujejo za
narod, ne sedeli v glavnem odboru
in za1 svoje "nesebično in neumor
no delo" ne vlekli mastnih plač iz
jednotine blagajne. Tudi gumbov
bi ne naročali in ne dobivali "eo
it fission".
Tožena ni bila jednota, tem več
Konda, Stonich in Klobučar, ki so
far!»ali č'ane, da je delokrog (bu
siness) jednote postavno urejen,
kar se je dokazalo iz listov, katera
sta pisala tajnika države Illinois in
Ohio Jožetu Zavertnikn.
Konda, ki se vedno "kntnštnega"
dela, ki zatrjuje vsakemu, da je ob
iskaval trgovsko akademijo v Ame
riki (Najbrže ko je za ovcami ho
dil v Californiji. Saj ima kost rune
iri backe vedno na jeziku. Opomba
stavca.), bi moral vendar vedeti,
ka j pomeni beseda "business" v an
gleškem jež ku, ker drugače bi ne
blamiral sebe in pa Klobučarja, ki
je pred javnim notarjem C. A.
Bejcekom v Clevelandu, Ohio, pri
ča! in podpisal, da l>o jednota svoj
"principal business" premestila v
Cleveland, Ohio.
Ako bi iednote, ki se pečajo z za
varovalnino v slučaji smrti, smele
zvrševati svoje poslovanje, ne da bi
bile inkorporirane v državi Illinois,
ali imele tozadevno uradno poobla
stilo, tedaj bi sodnik Prmdeville ne
priporočal, da se naj omenjeno tro
jico izroči veleporoti.
Konda zahteva, da bi se ga še
|)o^em, ko je že koristo'ovstvo v
jednoti razkrinkano in dokazano,
prijemalo z rokavicami.
Le človek njegovega značaja, ki
ima debelo kožo kot slon. je zmo
žen kaj sličnega zahtevati.
Vsakdo drugi, izvzemši njegova
tovariša, bi v tem slučaju odpove
dal se odborniškemiv mestu.
Ali Konda se krčevito drži svo
jega mandata. V tem ozirir je trmo
glav kot Šilok.
On 7v zakaj — mi pa tudi!
E, brate Konda! Nekdo je po
krivem pričal. No, pa kaj bi pravili,
saj veste kdo!
DOPISY.
Glencoe, O.. 18. novembra.
Kratek odgovor umetnim sle
parjem.
Kakor je iz št. 4?> "Glas Svobo
de" razvidno, se je Antoni Mladič,
zapisnikar S. N. P. J., namenil, da
opere umazane roke treh uradnikov
v centr. odboru, — ki so stepali po
jed not nem premoženju — š tru
dom. da bi na1 kak način pripravil
vse člane jed note do tega. da bi vse
vrjeli, kar on piše; — kajti "čisto
resnico hoče pisati" — potem, ko
bi ljudje vrjeli njemu, bi gotovo
rekli: "pa bog Iona j možje dobro
srčni. ki ste dali tistih $70 tolarjev,
ki niso jednote, nazaj."
Tone Mladiča ne jezi to prav
nič, ker so lini krad'i; jezi ga le.
ker se je to skozi "Proletarca" in
Zavertnika razrilo. In prav zato se
je sedaj- prav po rokovnjaško sko
pal nad "Proletarca" in sodr. J'.
Zavertnika.
Stvar je poj>olnoma jasna.
Tone Mladič oč ta .v svojem ob
rekovanju. da onii dopis, ki je bil
poslan na dr. Slavija št. 1, ni ime!
t
tozadevnega dr. pečata niti pod
pisa (da so lagali, so se že udali v
enih štev. "Gl. bvob." op. ured.) ;
kar je podla laž! Resnica je pa, da
je l>il na onem dopisu podpisan taj.
iti predsednk; seveda brez notar
jevega pečata; mogoče misli Tone,
da bomo v Glencoe drugače ura
dova'i kot drugod. Pa se moti. Na
dalje pravi ta smešno "kunštni", de
se je sodr. Zavertnik, ko ga je upra
šal on, kdo da je pisal v Glencoe,
Ohio, prestrašil.
Ker Tone vedno na tihem sumiči,
je tinli sedaj sivin čil; Zavertniku se
pač ni bila treba ustrašiti, saj on ni
bil v tem nič prizadet. Kajti v
(ilencoe nam je že pred časom pri
šlo pismo od Frank Klobučarja.
Tisa! nam je o slepariji prej kot
kdo drugi iz Chicage. Povdarjal je
v pismu, da 1* mo v kratkem nekaj
novega čitli o jednoti, da so prišli
pri revidiranju knjig sleparijam na
sled in da lx> vse o tem Proletarec"
prinesel. "Ko nam je bi a ta novica
znana, sem jaz, kot predsednik
sklical tak« j izvenredno sejo. Na
seji so se sprejele dve tozadevna
resolucije in'sklenilo se i. da se od
pošlje eno na tajnika dr. Slavije
št. i v Cliicagu, druge pa na zapis
nikarja S. X. P. J.. Tone Mladiča,
da isto predlt ži centr. odboru.
Ste ii predložili resolucijo pred
centr. odlx)r, Vi zmetana neved
nost?! Mladič! — odgovorite!
A. Mladič!
Vi pravite, da nesnte 11« ben član
nič izdati vnanji osebi, kar se no
tranjosti jed. tiče. Tako trdite v
tisti številki "(i. S." Oglejte pa en
krat t;sto, kar ste izblekniii v ti
stem umazanem perilu.
Kdo je večji izdajalec kot Vi.
Obrekuijete ljudi, satno da bi se
pravica prikrila. Kdo Vas je učil
to moralo?
Kot jed. zapisnikar ste se p<'ka
zali kot zagovornik sleparjev.
Y.c na II. gl. zlx)rovanju S. X.
P. I. ste se na vse pretege mučili
in pomagali uulušti glas sodr. F.
Petriča, da se mu je nepostavnim
potom ukradel mandat. Seveda, do
bro ste vedeli, da ako pride sodr.
Petrič na zborovanje, bi j>oprej pri
sla vsa švindlerija in tihotapstvo
na dan. Spominjam se še dobro —
in tudi' drugi delegati se bodo še
spominjali, kako je K orni a zrastel
nad Petričem v zborovalni dvorani,
ko je ta predložil privatno protest
no rcsoducijo, v kteri je ožigoasil
cel odbor jednote. Konda je dejal ,
"v nekem pismu se govori o tiho
tapstvu — pa se l>omo že še drug
je zmenili." Seveda njemu se je
šlo za cbstanek. Nam, vnanjem de
legatom takrat stvari niso bile tako
znane kot so danes. Danes pa |>o
polnoma razumemo nastop sodr
F. Petriča' in sedaj sodr. Zavertni
ka napram sleparjem.
Vsaka- stvar le en čas trpi.
Kdor zagovarja tatu, je sam tat *
prt naj bo to v društvenih ali pa
privatnih razmerah. Logika ne spre
minja oblik.
To'iko» Tonetu Mladiču v album.
Članom S. N. P. J. pa kličem:
čitajte oba lista pazno, j>otcm pa
sodite, kateri ima prav.
Se večina rojakov strinja s
švlndlerji, — Tonem Mladičem,
ndtem pač vemo, kako daleč
sni > še Slovenci v Ameriiki;
se strinja s "Pro'etarcem", je
pa' * dokaz, da gremo *v zaved
nost — k napredku.
Mi slovenski delavci v Ameriki
imamo samo en list — in ta je
"Proletarec", ki se ne ustrašeno
bori za pravico vse povsod in ved
no. Agitirajmo torej proletarci za
"Pro!etarca"!
Pozdrav vsem delavcem, ki se
bore za1 bolj i košček kruha na zem
lji in jHxl zemljo.
Nace Žlemberger.
La Salle. 111., dne 20. nov. 1906.
Dne 17. nov. t. 1. ol> 10 uri zvečer
>e je razvil društveni prapor dru
štva Triglav št. 2 S. N. P. J. ob
mnogobrojni udeležbi društvenih
bratov in občinstva iz La Salle, 111 .
in oko'ice.
Širna dvorana iti drugi prostori
brata M. Kompa, v katerih se je
vršila; slavnost, so bili do zadnjega
kotička zasedeni. Slavnosti se je
udeležilo tiwli več nemških sociali
stov. Častna praporščaka sta bila
g. Pa ne k župan v La Salle-u1 in g.
1 loner, župan v Peru. Na slavnosti
je svirala slovenska godba na lok,
|K)d vodstvom br. J. Ivanuš-a, ki je
zajedno dirigiral tudi slovenski
pevski zbor "Zora", ki je s krasno
nvlo doneč »m petjem namah prido
bi! vse občinstvo. Posebno laskavo
sodlx> o slovenskem zboru so izre
ki'- socialisti tivjih narodov.
Slavnostni govor je imel br. J.
Zavertntk. (iovoril je približno ta
ko le:
j
"Xa' današnji slavnosti gledamo
zgodovino slov. naroda, tistega na
r.-da. ki je v stari domovini gradil
palače, železnice, ceste, delal v rud
nikih. premogokopih plavžih in
tvornicah, ki je hodil za plugom,
seja1 in oral. sam pa stanoval v bor
nih k^čah, zadnhlih stanovanjih in
stradal, da so mu pokale kosti.
In ta del naroda je moral ostaviti
svojo domovino, katere bajno div
no krasoto opevajo pesniki in opi
sujejo pisatelji raznih narodov, ne
radi toga ker jo ne ljubi, ampak,
ker ga je prignala beda do tega ko
raka. Narod je šel v tujino — v
daljno Ameriko, da si poišče bolj
ših življenskih razmer, ker mu do
ma ni lvlo živeti ne umreti.
Prišedši v Ameriko je pa narod
uvidel, da se v deželi vladarja ka
pitalizma za delavni narod v posta
vodajalnem zboru z ozirom na so
cia'ne reforme toliko zmenijo, ka
kor v stari domovini.
Državne in občinske zavaroval
nice v slučaji bolezni in smrti —
proti nezgodam: vse to spi spanje
pravičnega v veliki ameriški repu
bliki.
Vsled tega je bilo treba seči po
samoobrambi in ustanovila se jc
slov. narodna podporna jednota, ko.
je člen je tudi društvo "Triglav",
ki šteje danes približno 130 članov.
In da je društvo "Triglav" v ti
kratki dobi doseglo tako velik
vspeh, se ima le temu zahvaliti, da
dela v smis'u vzvišenega načela:
enakost, bratstzto in svoboda. x
Dokler se pa bodo taka načela
negovala v društvu, ic društvu ni
treba bati pogibelji, in naj vihrajo
viharji še tako silni."
Na to je dejal govornik:
"J 11 ti prapor pa vihra j v imenu
svobode, enakosti in bratstva, da
l>odo tudi drugi1 narodi v širni A
meriki vedeli, da smo tudi Slovenci
za svobodo, ne pa za hlapčestvo."
Prii besedah "prapor pa vihraj",
je padla zaveza in društveni pra
por je zaplapolal v zraku.
Za njim je govoril g. Patiek, žu
pan v La Salle-u in častni prapor
ščak za slavnostni večer.
Dejal je približno: Nas Slovane,
l>osebno Poljake in Slovence, ker
srno tx) verskem j>okoljcnju veči
noma katoličani, se smatra zai na
zatlnjake, kar je velika laž. Ali se
niso Poljaki, kakor tudi Slovenci
borili za svobodo v veliki ameriški
republiki? Ali ne vidimo stati po
vsod Slovane v prvih vrstah, kjer
se bi'je boj za svobodo? Ali danda
nes priznava že ves kulturni svet,
da smo tudi Slovani ljubitelji svo
lx>de, da se nas povsod najde na
bojišči, kjer se b:je boj za svobodo,
dasiravno je še nekaj zagrizencev,
ki nam to odrekajo.''
Po končanem govori* je pevski
zb r zapel še dve skladbi, potem
se je pa začela1 prosta zabava, ki se
je vršila, dokler ni solnce pričelo
pošiljati svojih žarkov skozi okna
v dvorano.
Slavnost je na vsakega vdeleini
i ka napravila« glol>ok vtis. In ko smo
se v jutro razhajali, je vse navda
jala ena sama misel: da bi se zopet
knia-lu nudila' prilika za tako kra
sen užitek.
Odbor.
PUŽMANOVEGA JOŽA LUNA
TRKA.
Ko nc bi vedel, da je Josip Kun
čič — Pužmanov Jože v sorodu s
tistim Kunčičem. ki je hotel ljub
ljansko meglo pregnati z globokimi
jarki in s štel j an jem iz toix>v, bi se
jezil, ko sem čital debelo laž v
"(ila-s Svobode", da je mene Kri
-stan v Celju prijemal radi računov.
PiižmaiK vemu Jožu se najbrže pa
met meša. ali je pa kratkega spo
mina. da je moje ime zamenal z
drugim, ali pa sploh nikdar ni bil
v jugoslovanski soc. stranki, ker bi
moral vedeti, da jaz nisem imel ni
kdar nič opravka z denarjem v ju
goslovanski scc. stTanki. Ako se je
pa Pužmanov Jože udeležil konfe
rence v Celju, tedaj bi moral vede
ti, da se je šlo takrat za Zadnika,
ne pa za Zavertnika. Zavertnik ni
bil sp oil nikdar v Celju in ni imei
nikdar nič opraviti z denarjem v
jugoslovanski soc. stranki, isto ta
ko. kakor tudi pri '"Proletarcu" ni
ma nič govoriti v tem oziru.
Zavertnik je imel oj)raviti z de
narjem le v železniški organizaciji
na Dunaji. Kako je tam spolnjeval
svoje dolžnosti, ima pa tozad^yno
spričevalo, ki pa vse kaj drugega
govori, kakor, da ga je kdo kedaj
prijemal za račune.
Kdor pa dvomi o tem, naj pa pi
še direktno na "Rdeči Prapor",
Ljubljana, Avstrija, ali pa na "Ei
senbahner", \Yien, Austria.
Tudi za Pužmanovega Joža bi bi
lo bolje, da bi ostal v hosti, kakor
da je stopil v javnost, ne da bi se
bil preje informiral. Vsaj bi mu
ne mogel zaklicati v obraz: Fej!
Lažnjivec!
Jože Zavertnik.
— "Kochajmc se!" Kotula, Klo
bučar nekdaj nasprotniki proti hi
šam lx>g njc Venere. Kako so gr
meli v "Glas Svobode" proti Bcr
niku. No, sedaj so pa v bratskem
objemu.
Ciliha, pač vkup štriha.
O čudnem poslovanju parobrod
nih kart Zottijeve podružnice v
Chicagu imamo nekaj gradiva, ka
terega pri priliki obelodanimo.

xml | txt