Search America's historic newspaper pages from 1756-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more
Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL
Newspaper Page Text
•PROLETAREC' List za interest* delavskega ljudstva. Izhaja enkrat v mesecu. Izdajatelj: Jugoslovanska socialistična Zveza v Ameriki. Naročnina za celo leto v Ameriki. . .50c Za Avstrijo 3 krone Naslov: "P ROLET AR EC", 683 Loom i s St., Chicago, 111. 'PROLETAREC' Devoted to the interests of the Laboring classes. Published monthly by the "Slovrniau Socialist Association of America," at 683 Loom is St., Chicago, 111. Subscribtion rates 50c a year. Advertisements on agreement. Entered mmatter Jautiar> iitli I9q(3 at the Potil »tli«*«' nt ClilcutfO. 111.. ii inter I In- net <if Congress of Mnnih 187V. BOJ ZA NEODVISNOSTI / prilog "Industrial Workers of the World" Piše Fr. Petnč. ( Konec.) \kt» sledimo dobam, pojavom med delom rn kapitalom, tedaj vidi mo, da st«>j.:mo \ dobi industrijal ne koncentracije, ki je samoumev no v službi privatne prosper i tete — ameriškh kapitalistov, trustovcev in tla je morala nastati sledeč drug druzega v boji« taka taki k.i tega, kakršna je za razmere z ozirom na irsjiehe merodajna. Nastati je m ral, kot logična j>o sledica industrijadizma — industri jalen unionizem; kakor je svoj čas napr. obrtniji sledila strokovna or ganizacija. Življenjske razmere \ delavskem sloju m pa mogočna? podjetja tru stovcev so jx>kazale, kaj trust i*j meni, in začel sc je boj, ki ga tol mačijo, in se razlaga od različnih p litičarjev na vse mogoče načine. Ako vzamemo, da stoji ameriška industrija pod pokroviteljstvom Rockefeller ja, Morgana, Goulda, Armour j a in se nekaj tajili trustja tiov, na. vrhuncu tehniških pripo močkov v načinu za proizvajanje, tedaj je pač umevno, da se o stro kovni organizaciji ne da gogvoriti; ker je iidčm proizvajanja splošen, ne sankcioniran. \ sled tega posa mezna struja v stroki ni izgubila le način, ki sc je zrca.il v strokovnem znanju, ki je imelo nekako "več vrednost" na delavskem trgu, tem več tudi smer bojevanja. lndustrialen preobrat je toraj iz brisal pomen "strokovno izurjenih' delavcev .iz zgodovine in jih posta vil k strojem za poniagače. Klasifi kacija dela odpade in industrijalcu delavec — v večjem pomenu bese de, stopa na i>ovršje. \ ti pozi se začne boj. Koncen trirana veleindustrija je vrgla stro ko, konkurenco; naredila je malega in velikega trgovca odvisnega; tru>t gospodari absolutno čez vse! Republikansko mis eči (t. j. svobo da konkurenčno ) manj i kapitalisti hočejo nasprotovati trustu. Ustano ve si svoje tovarne in prodajajo bi i go pod ''not in env trust" itd. To«.a to ne trpi dolgo. Pride agent od trusta in kupi 7,a dobro ceno to varno. T Demokraftslko misleči, matiji tr govci in jxxljetn'ki se priduša»jo čez trust: organizirajo se in skupno r-dpro tovarne, pivnice itd. Toda vseli pripomočkov, ki jih rabijo v svili vzdrževanj« skupnega jxxlje tja nimajo na razpo'apo. K:i4»i se plin, za kterega l>i bilo trebai tovar no ; r;.b se premog, a nremogokop; so v trustovsk h rok:« h; labi se :«i brez ■števila" drivzih reli. brez k;k r h ni nv>goče izvrševati obrt* r.osti za nabavo teh reč;, iz rok ■:? spr. tnj čega trusta o velike. Dra ginja. notranji nered in sitnosti so primorale cooperntorje, da so še vočasno prodali trustn vse \'.; pa;, :»H pa tiapoveda' bankrot. /■ !nia leta je M tacih coop ti\n b jxnljetij niiiJRo 'a kant. N.i t; k naČ n si dela trust \e iuo večjo strugo, po kteri m gočno de re s triumfi gosp darske neodvis nosti. neoziraje >e. kdo je. In sedaj pridejo de'avei na vrsto. Le-ti so seveda raznega političnega "prepri čanja". So republikane:. so demo kratje. st>cijalist:, anarliist:. prolii bisti, »i.ngeltaksarji itd. Razredno zavednim spadaj so eijalsti in anarhisti. Ni nr namen opisavati |*».itično razmerje meil delavci v Ameriki z t žirom na ekonomičen boj; saj ta politika je itak le pasivnega znača ja — vsaj v takozv. "trades union" p«nl vplivom "Amer. l*ed. of La U»t" n pa "American Central La bor" 1'nion". — ki ima pa žal, v svoj "pasivnosti" mn go pojitii nih pregreh, k: st.- zrcalijo v indi ferentnosti ra'/redne^a l*>ja pri vo litvah. Cela razprava se naslanja le na iznajditelje ozir. prog"ašitelje termin logi je industi :jalne linije, k ie bila z suova.na jh> socijalistih in anarhist h — članih eksekutive "zapa dne premoga rske federacije ' leta v mesecu juliju v Chica gi, in ki se danes naziva "InJu strmi Workers of the World", al "Svetovno iiuiustrijahiih de linrev". < »ribaniz ran delo je ^ sled trn sta. k .'kor smo že preje rek i. tudi ol»čut:lo posebne jioslediee koncen triranega kapitala — v konsuninem m mentu. Ha. si l i tru»t lahko l :) organ: zirr.ro delo š:kanira' moralno — te mu vendar ni tako; naobratno: jm» veličuje z Ijesedarni ' rganizac: jo, češ, da ji* to lepo. da je delo orga nizirano in navidez spoštuje vse ak c je. ki jih ta izvršuje. l'a «vl k< d to? — Zato, ker se kapitalist zaveda, da je "strokovna, unija" vsled indu strijalnega prevrata izgubla svojo smer v boju: ker se za'veda. da mu ta ne more škoditi dejanski v niče mur; da je podobna priklenjenemu j.-su, ki ne nr>re vgrizniti. \ sled te brezskrbnosti je kap:ta 'istn vedno malo mar. kadar pride jo zastopn ki delavske "unije" in :nn naznanijo sklepe. Nič se ne brani vsprejeti depu tacije in vse gre lahko prav glad ko. \ko je zahteva za višjo plačo, se io lahko j>odj)iše: se hoče skraj šanje delavnega časa. >e zg< di isto ta'kn. \ >e se zgodi, samo da ni de lo in kapital, ki je tako lepo urejen, v nevarnosti. Kmalm {*> tistem pa je žena pni groceristu in v mesnici, kakor pri izvoščku premoga izve dela. da so se podražila jajca, mo ki. mast. meso. pivo. vino, sladkor i t. d. In ker dragmja zadene i>o tem tudi tiste, ki imajo hiše, podra žijo še najemnino. \ se to so 1>ili "n>iK'ln:". ki jih je tzvojevala* "strokovna organizaci ja" v industr'ja'ni dol>:. Tožilo si je, a za vzroke se ni vedelo mnogo. • /. osnovo iiulustrijalne unije .-e je še le ]>rišlo v ok< m tem iwuspc Itoni, ki so se vedno proglašali "uspešni mi". l»ili so ti socijalisti in anarhisti, ki so razkrili tajna svojstva nove moderne industrije, kakor tudi nje odsev z ozin m na delavski - pro dukt- vni sloj. S prtmiitivurm zasledovanjem so razkrili, da nc je |*ro gratn sta regu 1» »ja preživel im pr gram .starega l*»ja preživel in poiskali so jK>javom vzroke. Izna šli >o. da je "strokovna linija" ali >|>'<»11 kaka federativna organ'zacija dela 1*» staromodni takt ki malo po men l ji \ a \ dobi modernega indu strijalizma. Dogna se je, da je nesmisel bo r it i >e za skrajšanje delavnega ča sa ali večjo plačo, dokler je trg v posesti kapitalistov. Mesto te lx>rbe pa ?e je vzelo načelo: "Lalx>r is en titled t<» all it's produce" — t. j. "del.; je opravičeno do vseh proiz vodov". \ tem iiK)tu sc zrca'i vsa iznajd ba novodobnega 1» *j a za dislož: ra ti je trusta. t1 rc se za kolektivizem. < i rt* sc za izdelek. za t:isto, kar smo izdeiln&i, u>tv:iri'.i: j^re sc torej: za razlasti tev zasebnega kapital:! v roke vseli. To se pravi: ne ^re se za "moje", n t: za ' tvojeampak za naše; j^r«. >e za neodvisnost sploh! K motu lx) trebi seveda 1> ja. da sc njega vsebina enkrat realiz ra. Hoj za rea liziran je teh načel seveda ne 1*» brez žrtev, kajti das:ravno pridobi va "industrijalna unija" vedno več pristašev. o>tanc konečno le še u prašanje: ali l*>do trustovei, ta. za ljiwlstvo koristen načrt sprejel" brez ugovora. a'i l*> treba aktivnih nast >jk)v, kakor "spi -na" stavka ali "splošno" razredno revolucijo. Tendenca "industrijelnc unije" je t fcj strogo revolucionarna, in v.sc akcije se Ixxlo vršile krajevnimozir. okolnim razmiram na rovaš. Olj tc "nnije" je hoj na celi črti za abso lutory združenja dela s produkti; zd rt; žen je kapitala-prodivktov z de lom. Ko sp to zgodi, prestane zgo dovina "z lx>jem ' med delom in kapital1 m, oboje j>oMane eno: ko lektivizem. Samoumevn a je, da bodo pri vr šit vi tega ko'osalncga dela nastali razliti konflikti notri in — zunaj. < Organizacija, ki je prevzela to de lo. -i je v svojem oticije nem glasi lu "Industrial Worker" dala motu proprio: organizacija, izobrazba, emancipacija. To pove vse! O "in dustrijalni irnrji" in nje p menu b. l»i!o treba izdati brošuro, ki bi jo organizacija bržčas rada založila in t:skal» v slovenskem in hrvatskem jeziku. Naši sodnici naj bi sc za to organizacijo sploji zanimali. Slišal sem. da so Slovenci v Min nesota in Washington** ustanovili) nekaj lok. organizacij, ki spadajo p d centralo, ki ima svoj sed»ž v Chicagu. Za premoga rje v Pennsvl vaniji je pa organizacija zato pri stopna, ker n<e zahteva velike vstop nine. Posameznih članov organizacija sicer ne jemlje notri, ker 1 >i si steni oškodovala na preobilem poslu, vzame pa. m slim, od 10 udov na prej. kdor hoče več p >jasnjla, lah ko piše na ured. tega Ksta.' • ALI |K SCKTAiLIZEiM 1'ROTl AMERIKI ? Spisal l "esekdo. Amer iki meščanski j k »lit ikarj i trdijo, da je socializem za Ameriko nezmisel. l.er so Zdr. drž. repmhli ka. v kateri je enaka sv l>0(ia za vse sloje — delavce "n kapital*ste Ti meščanski p ditikarji-repufoli kanci in demokratje so včasih taiko smeli, da pravijo, da obe stranki propagirati demokratizem :n <la se clanj: zvesfin: državni zbor in senat, v katerima so sami republikanci in dem krat je. delata vedno v sin sin demokratičnih načel. Taki so argumenti meščatisk.:<h polit jkarjev. kedar hočejo dokazati, da je s cia izem v.\\ Ameriko nepo treben in da je najb ljaC, če delav ci ost«-.: ejo zvesti repv.blHcancttn iti demokratom. AH demokrat zem je v u.-tih teh jiolitikarjev lc morska pena, nekak rekkmski bo1>en. s katerim Iv če jo zvabiti nevedne ljudi v svoj tabor. A ko b ti ljudje v resnic: čutili demokratično. potem ne l>i delali tlako 'kapitalisti m s tem. da zag' - varjajo njih institucije, ampak Mi bi socialisti. Politični' demokrat i z en 11 je šel v ve'iki ameriški r^pitbhlii že zda v nej rakom žvižgat. Saj smo doži veli. da >■> jpjvne s< c:al;stične go vornike že i stotao preganjali, ka kor v ^tari (Ionu vini. Tudi cenzu ro. j>ošt 110 cenzuro za časnike, k' n':so vladi všeč. žc tiinli imamo. In vo'ilr.o pravo v jwznih državah jc tudi obrezan« . T >rej o j Kritičnem demokratizmu sc v vel liki ameriški republiki ne more več govor t'. Kaikšne so pa ('emokratične. ena ke Človeške pravice na gosj>odar skem |x>1 jii ? Ali ni kapitalistična razredna vlada pnv v Amer:k: naj lx»lj očitna. Ali ni na gospodarskem j x »1 i ii prava ananhija. Se ni dogo. k«1 ji neki ><nln k obsod i dva klavninka delavca večmesečno ječo, ker sta v klavnici mesairsikega kralja Armourja vzela odpadke v vrednosti 30 cent., ker je bila ni i j 11 plača tako majhna, da nista m g!;, preživeti svoje obitelji. Xaobra'tno pa bo li znani milijonar in polit ion r \Val-h :e dandanes svob den ]x> amer ški rcpulbliki, <la si je s svojim vcčmil:i< nsk:m ban krotom tudi kršil državni kazensiki zakon malo huje. kakor klavtiiška deavca. ki sta vzela odpadke v vrednosti 30 centov. Nikjer nam pa razredno nasprot stvo ne sili tako v oči kakor na go spodarskem polju. Xa eni strani se v rok i'b male pešrce — trustjanov zbrajo milijoni, izprešani iz anie riškega 'ljudstva, na drugi strani je pa ogromna množica delavcev ki hodi trkat 11a tvornisloa vrata teh trivstjanov za delo, da bi skrom no prež vela st>l>e in svojce. \ seli teli nasprotstev pa meščan ski pol i t iča r j i - rc pivbl ik a n c i in de mokrat ie ne vMijo. l<er jih nočejo vid'eti.