Proletarec. [volume], February 01, 1907, Page 5, Image 5

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
govarjala ljudstvu, naj miruje. naj
trlkar takoj ne naskoči bastilje, ker
bo morda mogoče zasesti jo brez
krvolitjrt. Ponudila sta se ljudstvu,
da grest sama v bastiljo iti da lx>
deta poskusila pregovorni za|H»ved
uika bastilje. da prostovoljna izro
•0' bastiljo ljudstvu.
Ljiadstv je to poniuHx> sprejelo.
Sediij sta se približala stražarju,
n Robespiere mu je zaklical:
"Hočeva govoriti s zajjovedni
kuin. da reš:mo vse mirniim potom.'
1'onndba se je takoj sporočila
za[X>vedniku, ki je izjavil, da hoče
sprejeti ljudska odposlanca«.
"Cesar hočeta ?'' ju je osorno
vprašal pl. Launav. /ajx>vednik ba
stilje.
"Odstranite tojjove!" je zagrmel
Manat.
"( >b/.alujein." je odgovoril Lau
nav, kot jKin /.ni hlaj)ec kralja in
zanašajoč se na topove. "ti>j>ovi
vsled za|x>vetU kralja tukaj."'
"Krali tie lx> kmalu več zajjove
1 val."' ga je sarkastično prekinil
l\« »bespiere.
rekel— <eš 2345ft K<jo$u 345 '»444
Posegel je še Marat v besedo, a
pomagalo ni n.:č. Lauira\ je kot |*>
korni sluga Liirdevita XVI. bil
•gluh za vsako pametno besedo.
Ker sta odposlanca anvidela, da je
\^sa-ka nadaljna beseda odveč in ker
je ljudstvo pred bastiljo pričelo |h »
stajati nemirno, >ta < dšla.
Ko sta od]M»s'.anca oddajala. -*tia
v idela, da gojijo užigalice na Mili
cah t topu carjev.
Marat je obstal in >e obrnil proti
t 'pničarjcm
"Prijatelji! Prišla -va k vašemu
zapovedniku. da hi zal »ranila krvo
I it je. AH 011 noče t dnefaiti. streljati
Mi«»če na lijudstvo. na vaše brate!
"\ imenu kralja >e j»«»her te «wl
lod." je <»šator.o zar«)hnel zaj»oved
II k.
"\ imenu kralja naju jx>« 1 i»te iz
bastHje gosp<\l." je ]>ikr«» odgovoril
Robesp/ere. tali vrnila se 1» deva v
Miienu ljudstva. ki je mogočnejše
kot kralj."
Se enkrat >e je obrnil Marat
proti zapovedniku in ga skušal,
pregovoriti, da bi zabranil krvoli
tje. Vse zaman. Xa]>ove<ln k je o
•ita'.' trdovraten.
Ko je ljudstvo zagledalo >voja
voditelja, je pričelo veselja vriskati.
Sedaj >e je prikazal p!, l.runiav
na wtrdbi ba'stilje. Lju-dstv« ga je
sprejelo z besn:m krikom
Xakrat je jx»čil prvi strel, prvi
■»trel pričenja joče s«.- va.ike franco
ske revolucije, k je provzročila
strah in trepet med vsemi trikratni
mi rea'kc:onarnimi evropejskimi ele
menti in častnik ob strani zapoved
tiika >e je zgrudil np tla. Sedaj je
zagrmelo iz stotero piušk p roti ba
>tilj:. Nastala je tišna. kakor pred
bl:žajočo nevihto.
\ * i sedaj je zagrmelo tudi iz to
|h)\ . revolucija je kr:čela svoj krva
\ r ple>. Na to|x»ve je pa ljmlstvo
odgovorilo s puškam*.
Robespiere je vze' nekemu te
>arju sekiro in tekel proti prvemu
mosUi. kjer je presekal verige.
Na njegn se je vsula toča kro
gel j. a zadela ga ni nobena.
"7. ve! Rcbcspiere." je pričalo
ljudstvo in dr'«• za njim preko prve
ga mostu. Na pr\e:n dvoru so j" 11
-prejeli s topovi. Prvi so padali ka
kur žito ob nevihti. <a za njim so pri
hajale vedno nove 1 j»u*lske čete, nc
zmeneč zvi kr< glje iz pušk in topov.
lioj na življenje in smrt je div
jal z vso silo in grozo, 'vendar pa
ljudstvo ni moglo do drugega mo
stu, ker m> smrtonosne kr glje pre
tile vsakemu s smrtjo, ki hi se bil
i • ! mostu.
Sedaj je Marat zaklicali "Prine
site slame in sena!"
Takoj >o i^a ul)oga!:. Ko je bilo
zadosti -ena i »v slame. >o jM>rini'.i
vozove na prvo dvori >če. Za]x>ved
nik ;e v kazal streljati s kartečanu.
Pomagalo ni nič. Knglje obtičale
v slnmi in senu.
V varstvu- teh vozov je prišlo
kak h >t«» strelcev |hm1 ol*>k mostu,
kjer so bili na varnem pred krog
ljami. Zažgali so slamo in seno.
Plamen je obje! most in verige so
< dneha!e. most je pa zdrknil na tla.
\ h d v 1'istiljo je hi1 prost.
Sedaj je j»l. I.airna\ prosil, da se
mit dovoli častna kapitulacija, naj
sr «>djK)>Iie sela h kralju in se mu
razobloži obupni poožnj popadke v
ba.-tilji.
Ljud>tvo je sprejelo jH>nu<l'bo. da
b: >e tako ustav'lo naclaljui krv»»
bit je.
\ ha>iilji je na>tala sedaj tihota.
Ljr btv je pričelo že godrnjati,
ker ni verjelo, da je z;:jx>vcdnik res
m:»li' iia kapitulacijo.
\ tem treiiotku ie pa nekdo |*>
moli! ;«.t m a meču i z bast vije.
Santerre. neki pivovarnisk: dela
vec se je ]><>nmlil. da £re |>o list.
l'oložil: >«> preko jarka d Ij^o de
•»ko. ki ie bil |>oln vode. komaj je
Santerre naredil p lovieo |w>ta. je i/
u!rdel> za«jrmelo kakih deset pu>k
in Santerre je omahnil v jarek.
Izdajstvo, izdajstvo!" je kričalo
ljudstvo in -odrlo je \ bistiljo. ne
zmeneč >e za t pove n grožnje za
povedirka. ki je zagrozil, da j>o
jj^nal ha^tilio \ /rak. ako ljudstvo
ndere \ hastiljo.
I o ne>rainn«' 'zdaj sivo je v naro
du vlvlo aidnje človeške čute. m
nanul je dr! v hastiljo. kakor hu<lo
urnik. ki naraste <h nevihti, pred
seboj vse vničujič.
I'.oj je l>il kratek in l jut. N arod
ni prizanese' nobenemu branitelju
bastilje, rad !zdajske«;a txipada na
Santerra.
I ako je končal pr\ • l»»i franco
skega naroda v veliki revoluciji.
Zmaj^a naroda je bda slavna, da si
je nan d takoj v prvi bitki z abso
lutizmom |H>lo/.il -totero žrtev na
žrtvenik svol*Hk\
( Dalje pride.)
u KARLI" MARKSl' IN NIK
COX III DELIH.*)
/'</•; «7 Mihalt'k v "Naših zapiskih".
Dne 14. marca !</),}. leta je bil
j^rob Karla Marksa dvajset let
star. I'red dvajsetimi leti je lejjel v
j^rob največji j^enij zadnje jx>lovicc
devetnajstega stoletja K' maj vsa
ko polstoletje rodi moža. kakor *0
) P iratisnili >1110 to velezani
mivo razpravo 1 'avel Mihaleka. da
atner. slov-. delavci' dobe prave |>oj
mc o Marksiv in njegovih <lelih.
Zadnji čas >e po amer. slov. časni
kih neusmiljeno mrcvari Marksovo
de'o. ker ga neraznmejo. — Op.
ured. "P."
h i Napoleon, (loethe, Marks, Zo
la, Tolstoj . . . D valj set let — kratka
doba v življenju vsemirja in člove
ške <lnužlx\ a veiular kolika izpre
tnemha med tedaj in danes, kolik
napredek!
Marks je utemeljitelj novodob
nega socializma iti velik mojster v
vedi narodnega gos|x,(larstvi, kate
ri je vtisnil ]x*čat svoje krepke o«
sebn sti. Marksizem — |k> njem
nazvanr socialistiški naitfk — ima
danes veliko mi >najno zgodovino,
zgodovino, katera preveva dve sto
letji« Socia'izem it* bil že pred
Marksom. — (iosjxxlarstvo nove
dobe je razvijalo skrajni individua
lnem. stara organizacija diuižtoe je
i drevenela, minula :i> jx>stala ne
potrebna. a nova se ni ustvarila.
Svol>wla |)osameznika ( indivklua
lizem ) — to je bilo najvišje in ne
dotakljivo načel • kapital;stiške
<lružl>e. katero je u-tvarilo novo
meščanstvo in napredek. Ta s vo
lni; la | tsameznika pa je prešla tudi
ra premoženje, kap tal.stvke druž
in-. katero je ustvarilo novo meščan
stvo :n napredek. "Pa svolxxla po
sainezn ka pa je prešla tudi na pre
moženje. kapital, l:i je izvajal u
mevu \ da je moč svolxxlna. Dela
vec. rojen v dobi. ki vse proizvaja
* Mr«>ji. lahko sklepa |x>polno svo
l*»dn >voje delavske jxtgodbe. l'a
tudi px'ijetn'k nia to -vobodo. Raz
loček med obema je U ta. da je rev
ščina delavon to svobodo jemala in
ga uapravlja.a za mezdnega roba.
med tem ko je kapitalist s pomočjo
svojega premoženja izrabljal to
bčro s vol tod zase. Svolxxla ljudi
je pre>.a na kapital in človek je
služil kap ta.u. -trojem. denarjn.
Vse t<» mi novi mezdni rob je ču
ti!i že davno — takoj ob nove svo
bode prejKjrodu. V državnih osnov
nih zakonih -n j m b:!e v celoti pri
p znane ravno take pravice, kakor
]*> Ijetnikom \ k'juh ten>u so trpeli
|x»tnan;kanje i;i država jim je bila
mačeha. Proletariat je takoj ob ]x>
rodn čutil t. za|>ostavljenje. Pr cel
se je 7(lruže\ati. /.akaj, t*» ni it ni
bilo jasno. Vede! ie le. da |*>sa
meznik ne doseže ničesar, da pa vsi
skupaj niso \(č prašek. > katerim
se :gra veter |x> beli cesti.
Ta-ko se ie pričel b >j proti libe
ralr.etnu ind v:dualizmu. ki je bil
obenem 1x>j človeka proti kapitalu
za premoč, 'lo je bil socializem ir.
njegovi pripadniki soeial'sti.
\'.i s tem. da so delavci. proz
vaja'.ci vseh dober, ki niso imeli ni
česar svojega, videli, kako j ill dnuiž
ba prezira, peha v l>edo in temo. s
•tem. da >o izprevideli tiulii |>otrebo
krepke združitve. še niso jx »znali
>voje naloge. \ > m> hoteli drmžl)o
pretrstrojiti. preurediti in ( bstoječi
druižabni red odstraniti. Tako so
postali revoluciici. Pot socializma
je b a > tem nekak" medlo očrtana :
revolucij«.«.
( )bubožani tranco.ski grot St. Si
mon je bil prvi. ki >e je |*>javil in
bolel predrugačiti druižljo. I'videl
je. da kapipalisti-ka dmižba. >1 neča
na neomejenem iinMviduaiizmu. ne
more biti -talna in njegovo novo
krščanstvo je ogrevalo proletariat.
Videl je. kak« uče dr/Javne cerkve
drugače, kakor pa delajo, in je izva
jal iz tega. da mora socializem oči
stiti kr-čo.nstvo. 7.a nij'tn so prišli
ntopisti T< ma/ Morovega žanra.
Pojem o socializmu je b i še ved
no meglen in nejasen ; imel ni bi
stvenih tal, temveč vse je bilo sa
njavo. \ utopiji pa je b i socializem
vedno pretim« komunizem. Njegov
cilj je bila družba, v kateri vsi 1 ju
ifje delajo za enega in edvn za vse.
Nastalo je vse |x>lno načrtov, kako
niaj se preosnuje čl« veška družba.
\ sta! je Fourier, Cabet in cela vr
sta drugih, ki so prrjxnedovali o
|H)tre1»i nove družbe in jo slikali v
živ.h barvah. Ali če je prišel pre
prosti človek, ki je hotel te sanje
prenesti v prav življenje, se je vse
razpršilo v nič.
Socitili'zem je b'l utopija; tedanji
se zrcali v tisočer h nejasnih sli
kah.
Na realna tla družbe je stopi!
socializem, k<> se je hotelo praktič
no zboljšati stanic tlačenega brez
pravnega podložnika mezde, delav
ca. Na Francoskem se je pojavil
Blanc. ki je zahteval pravico do de
la. na Angleškem Oven, ki je nrav
no j)ovzd<g< val delavce in zahteval,
da se neu-tegoma uvede komunizem.
Na Nemškem je Ij'.ssalle razvil
brezprimerno agitacijo za proizva
jalne zadruge, katere naj jxxlpira
državtf kar naj izdatneje. Sociali
zem — kak1 r vidimo — še ni bil
jasen v nazorih, ki so mnogokrat
izključevali drug drugega.
Proletariat je živo čutil jxjtrebo
k' reivte izpremembe družbenega
sestavu. I legal je semtertie in sa
njal o dobrih, o krasnih časih ; v
nvsih se je povzpel visoko, a v res
nici je stal jako glolx>ko. Sovražil
je neizčrpno, kar / vi ugodneje iti
bolje, pripravljen je bil vedno na
topiti z rdečo /h>ta\o v roki pot
na barikade; ba*l se ni ne smrti, nc
ječe.
Tak ie bil proletariat, preden se
j t- rod M 5. maja v na pol franco
skem mesrtr Trierju odvetniku
Mnrksn s:n Karel, ki je ]>ostal za
proletariat <lrugi Mesija.
Naj s.edi nekaj ]x>glav:tnih črt iz
Marksowga življenja, ki je le bo
gat« > ne delu. Delo in velik genij
sta ivstwar !a Marksa. Mladi Karel
je napredoval v M>la'h čudovito, ta
ko da je bil vedno prvi. Njegoši
součenci >0 ga spoštovali in se bali
njegovega smešenja. — (jimniazijo
je dovršil istotako s |»ovoljnim
vsjK'hom in se je jeseni leta 1H35.
napotil p > očetovem navodilu na
vseučilišče v Bonnu na Nemškem
štml:rat pravo. Sedemnajstletni de
ček je ]*>stul slušatelj prava na vse
učilišču. K temu ie seveda prpo
mogel tudi njegov vsestransko izo
braženi oče in družina tajnega
vladnega svetnika \\ e^iplialna, s
klatero je mnogo < bčeval. Y Bonnu
pa mladi Marks ni našel začeljene
ga duševnega življenja, po čemer
je tolikanj hrepenel. Duševno sre
dišče Nemcev je takrat bil Berolin.
Zlato je ostavil črez eno leto Bonn
in se jxxlal v Berolin, 'kjer je nada
ljeval svoje šfuklije. £e preden pa
se je bil presel i iz Bonna, se je
zaroči! s svojo poznejšo zvesto že
no Jenny pl> Wesitphaleit. ki mu
ie < »stala vse življenje zvesta dru
žici. Ze v teli mladih let:h je kazal
Marks, da se ne boji nobenega dela.
nobenega truda. Da doseže cilj. ki
mu ga je dal oče. si je skušal po
sebno prid biti vsestranske^ zna
nja.
\ Berolinu je na njega najU>.i