Proletarec. [volume], February 01, 1907, Page 6, Image 6

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
vplival svobodomislec Bruno Bauer,
zasebni predatiatelj na tamošnjem
vseučilišču. Občevaje z njim, je
prijel do prepričanja, da bo zanj
najbolje, če postane profesor na ka
k: nemški vseučiliški stolici.
Tedaj je vladal v Nemčiji in 1x1
sebno na Pnuskem težki predmarč
ni duh, dauh verig in teme, ki ga je
razširjal gori do Rena minister
Metterinich, avstrijski kancclar.
Jasno je torej, da Bauer vs.ed svo
jih naprednih misli ni bil priljub
ljen pri pruski vladi; bil je pren>e
ščen v Bonn in končno celo Ustav
ljen.
Med tem je Marks storil prvi ko
rak do profesure. Dne 28. aprila
1841. leta jc bil namreč imenovian
doktorjem, toda prefesor ni hotel
več postati, ker je i/poznal ozkt»srč
nost nemških vlad.
<)menjeni Bauer si ga je izbral
svojim ix>mdčnikom v boju za svo
bodo. Marks je postni časnikar n
pisatelj.
S 24 leti je Marks že urejeval
"Rheirisehe Zcitung' najvplivnej
ši list na Nemškem, ki je od 1. ja
nuarja 1842. leta izhajial vsak dan.
Ta list je zastO|>al koristi mlade
bur /.oazi je, ki je bila za tedanje raz
mere precej radikalna. List >c jc
n*>ral težko boriti za svoj obstanek,
posebn ker ga je preganjala vlada
na vse možne načine. Pruski kralj
je gojil osebno sovraštvo do tega
lista, in zato si lahko mislimo, kak
je h lo mlademu Marksu, ki jc raz
pravljal t) vsaki stvari resno, te
kako4-epaa-ota ; 23456 93 904 04 o
meljito in <?c ni, kakor je sam rekei,
zadovoljil z glace-frazami. \ teh
hudih 1k> j i h se je pokazal Marks
spretnega urednika; ta posel ga je
privedel, da se jc pričel baviti 'tudi
z narodnim gospodarstvom in, s so
e:al»zni 111. O komunizmu ie ti; bil
jasen: pri neki priliki se je izrazil
celo proti njemu. Takrat Miarks st
kar n č ni tbil prepričanja, 'ki ga je
pozneje tako spretno zagovarjal m
u temelje vab.
Iloj vlado proti listu t>m je tnajal
dalje. Marksa so preganjali, kjer
koli/ so mogli, i n končno so delni
čarji lista zahtevali, da zmerneje
piše. Marks tej zahtevi ni ugodil in
je izjavil, da raje odstopi. Leta
1843. je končno odstopil in list je
že v dveh mesecih' prenehal izha
jati.
Sit prepirov in javnega delova
nja je čutil potrebo tihih znanstve
nih na'ziskavanj, ki ga naj privedo
do resnice, katero je tolikanj ljubil,
hotel se je znanstveno poginiti.
Nemški pisatelj Arnold Kuge, ki
je izdajal "Deutsche Jahrbuclier
ga je povabil k s- dedovanju. Sklenil
se je. preseliti uredništvo v Pariz,
kjer je jKJtein tešet edini zvezek
pod naslovom "Deutsdifranzosi
sche Jlahrbiicher". List ni prospe
val, ker so mm Francozi odrekli }^o
moč, (iasi so prej pritrdili podjetju,
in ga je bilo pri tedanjih raztne
rah tudi težko spravljati na Nem
ško.
Preden je šel Marks v Pari/,
je poročil s svojo nevesto, s katero
stil takoj prvi teden okusila zlo po
manjkanja m bede. Y Parizu se je
011 seznanil z glasovitmi nemškim
lirikom Henrikom Heinejem in dru
gimi nemškimi l>egiinci». Heine ga
je seznanil z ljudmi, ki so sodelo
va'i pri l stu "Vonvarts", za kate
rega je tudi Marks napisal nekaj
sestavkov.
Leta 1S45. je bil proguan Marks
}k) vplivu pruske vlade iz Pariza.
£el je v Belgijo, v Bruselj, a tudi
sem je segala moč iti sovraštvo re
la-kcijonarnih nemških vlad. V Brus
1 j 11. v tem velikem i industrijskem
mestai, jie Marks >ile po velikem
trudu dobil stanovanje in moral
pl;>čati stanarino za celo leto naprej,
plavati je to moral prognianec, ki je
hitel iz dežele v deželo, iz mesta v
mesto! Slučajno 11111 je iz te zadre
ge jiomagal prijatelj Kngels, s 'ka
terim se je seznanil že v uredništvu
"Kheir >ehe Zeitung". Miarksa si
sploh brez Kngelsa ni mogoče pred
stavljati. 11 pa obrati:''. Leta 1K45.
je izšla tudi pri lično maloznana
knjiga "Sveta družina", k: sta jo
napisala Marks in Kngels. V Brus
lju je preživljal Marks >eb«* l«t dru
žino pisateljevanjem. \ tem pp'
gnanstviu je napsal tudi svojo kri
t:ko 1 V« >uicllior.ovega naziranja
"Kevšč na moilroslovja' . \ tej
knjiigi je Mlirks jasno razložil svoj
ekonomični nauk (nauk o narod
nem gos]x>darstvu) na podlagi ma
terialistiškega svetovnega nazira
nja. To delo je obudilo občno jk>
zornost stro'kovnjak v. Marks je \
tej knjigi odločno obračunal s so
c alist škinv utopisti ter je jasno o
črtal nalog*) proletarrkega razreda,
katerega končni cilj je. jx>staviti na
me »t o meščanske drr/l»e asociacijo
(zadružništvt >. ki izključuje naz
rede in njihovo nasprotstvo. Toliko
časa. dokler 1*> vsaka družabna iz
prememba morala biti politična re
volucija. se 1>;» zadnja beseda so
clalne vede vedno glasila: "Boj ali
smrt: krvava vojna ali nič. Tako
je vprašanje stavljeno neizprosno,
ki jo je nehote aapisal Cieorge
Sand.
kakor v dimo. je .-tal Mark> tu
že na proletarskorevolucijskih tleh
in je /. gotovim glasom finega opa
z valca in znanstvenika govoril o
j>otrebi. moči in ciljat naprednega
proletarskega boja.
Marks je lx>lj in 1 h»i razvijal svo
jo delavnost Leta 184(1. ga je po
zvala organizacija' nemških komu
nistov "Zveze pravičnih", da se
pridruži tej organizaciji, in leta
1S47. je 011 razložil organizacijo
(razghs), v kateri je navedla ter
jatve in nazore komunistov in ka
tero -ta sp'sa'la Marks in Engels.
Ta proklamacija je bila — ko
mun isti šk i imnifest — prvotni e
vangelij današnjega razredno-za
vednega proletariata.
S tem deiom je jx>tisnil Marks
proletariatu v roke orožje, ki tii
k<j 1 r ne zariav: ! 1'topistični socia
lizem je predel v življenje in |x>
kazal pot proletariatu iz sužnosti.
Pc rodil se jc dan.
1 Nadaljevanje.)
(rLOSK IX UTRINKI.
1 )ohrode!nost. človekoljubje sploh,
-c zrcali v današnj-' drui/bi v pom
nikih. ki jih pripravljajo "vodite
lji"' narodov.
Prav sedaj se to vidi ra kranj
skem. ko jc unirl pesnik Sinuon
GrcgOrcic. Modno hinavščina pre
seda vse meje.
Dokler je človek živ, ga trgajo
in mu pripravljajo grenko življe
nje. mesto, da bi mu Šli' na roko; ko
pa umre. se pa pel'je "gospoda na
krmilu" naroda v Italijo ]h> mar
mor za pomnik. Manja gospoda, na
krovu "narodne barke pa ima 'ua
U go* ]M>binuti darove za marmor.
V tein "Tehtanju" si ni maje kleri
kalci pa liberalci ničesar očitati.
Velike zapreke med prvimi in
drug'm i <*o le. kdo 1 x» >el kupit mar
mor . . . Take komedije nas spomin
jajo na povest brezsrčnega čevljar
ja. ki je mel slavca, pa mu ni hotel
peti, dok mu ni iztaknil očesi. Ko
je pa slavec |x)ginil, tedaj je jokal
čevljar; — kajti jx>ginilo je s slav
cem tu !i petje, /.a -laveevo ž'v!je
nje nx:i sicer ni bilo- :vt< tako ne
za njegovo perje; ampak bestja v
čevljarju se je naslajala ob trpečem
slavčevem petju. Fej, l>estije hinav
ske !
(Iregonči-č je jK^tavil fxminik
sam!!
t e je vera ^rcdslvo — v knlti
viranje narodov, tet! t j bi ime! biti
Km v deželi (.'uhvkafrov
\ ečina ljudi se navdušuje « b
zmožnosti in kre|>osn družili.— za
kaj ? — Ker teh sami nimajo . . .
C'ASXllvARSKt > I ALA Kl'STVO.
(i. M. \ . konda še nikdar ni bil
v zadregi. če je bilo treba udariti z
n.»jnesramnej»o lažjo svojih na
sprottrkih. Da je t<> resnica, doka
zuje to. da jc tolik« časa pritiskal
na urednika "(ilas Svoljode", do
ker ni zapisal: ( 'mine razmere r/<i
dajo soeutJistieiwni klubu, ker so
( Zai erhiika i n je^i i lastni so
nusljavil:i f*>bili skoro do smrti
Tako nekako >o -e glasili infanvni
>:i vk;. > katerimi je hotel Konda
nafarbati javno>t. <la ie s -dr. Za
vet m ka udaril kak socijalist. Nc
nm -e ni ;io pri tem. da bi oblatil
Zavertnikn. ampak pokazati je ho
tel vsemu svetal, da so socija^sti
sim ubijalci in morilci, ki se ko
ljejc in j*>bijajo celo med scluj.
Toda preid'imo k >tvar: na krat
ko: Pokončani veselici društva
"Slavije" št. i S. X. P J. je p<>\ia
lii! znani gostiln,:čar < Irani nekate
re udeležnike vesel'cv \ >vojo go
stilno na črno kavo V gostilni sta
se sprla V. L. in A. J. Prvi liberal
nega druga, drugi pa liolj klerikal
nega mišljenja. Socialist ni bil prvi,
ne drugi. A. J. znani pretepač, ki
ima navado, da udari in zbeži, je
]>otegnil -i miokre> in ga naiueril na
go>t ltvčarja» Xakrat se je premi
slil in planil zoj^et sredi sobe s sa
mokresom v roki. Tu. mu je reke!
Zavertnik: "Andrej, vtakni samo
kre» v žep, čemu h< če- streljati lju
di." Y t:stem hipu je pa A. J. re
kel : "Ti si j>t<> tako slab človek ka
kor dr trgi." I'daril je s samokre
som Zavertnika j>o levem sencu, po
tem pa bežal |*» stari navadi, koli
k r so ga pete nesle.
M bi molčaili o vsi ziadevi, ker
vendar Zavertnik ni tako važna
oseba, da bi takoj sj>or<jčili v svet,
če ga je slaičajno 1cdo awlani], ne da
bi imel vzrok zn to. Nam je sodr.
J. Zavertnik toliko, kakor vsaki
drugi človek. Da smo se oglasili,
je iskati vzrok v tem. <la dokažemo
javno, kako nesramno izrablja
Kondov« klika časnikarstvo v re
I
klamne namene in s kakimi podlim
orožjem se bori proti svojim »*
sprotnikom. Takega nastopa še
klerkaki niso zmožni, kar doka
zuje poročilo o omenjeni aferi v
'Novi Domovini".
A ko bi se mi enakcgja orožja po
>!u/i'i, pisal: bi lahko, da je bil A.
J. najet ubijalec, ker je dne 9. de
cembra 1906 prejelo uredništvo
'Proietarca' list iz Milwaukee,
Wise., ki je bil podpisan z N. O. 5,
da lx> sodr. Zavertnik v mesecu jia
»uarju i<A>7 ubit, ako ne odneha z
bojem proti M. V. Kondatu. Seve,
mi nismo taki časnikarski lopov:,
da bi vedoma lagali, dia bi nekaj
trdili, kar dokazati ne moremo. Kaj
sličnega so zmožni le taki ljudje,
od katerih je zbežala snamota k
psom.
S AN J I«, l 'RISMOJ ENCA.
Dne 9. decem(bra 1906 je prejelo
urechvštvo list i'z Milwaukee, W is.,
k dokazuje jasno, da ie med Slo
venci -e mnogo ljudi, ki ne bodo
zveličani (pametni) nikdar. Listje
naprjen j »r- »t i sodr. /avertniku in
se g Vi si :
Dragi mi rojak!
Naznanjam Ti sklep naše orga
nizacije z dne 9.tdec. 1906. Miruj z
našim t ret j/mi bratom Slovencem —
M. Y. Kondat«m. Če tega ne storiš,
potem sem primoran zvršiti svojo
ni:ilogo. Naša organizacija Te je
obsodila na smrt. Prijatelj, ako Tt
ie drago življenje, j>otoni miruj,
čas je drag. — 1. januar 1907. —
Prosim Te, pus<i v>e. kaj je prete
klo. če ne boš nesrečen. Mi snx>v*i
za resnico, katero pišeš, toda stoj !
J iz Te opominjam. Miruj!
/. moje stran; ie Tvoja smrt go
tova. laz |x»znam Tebe in Tvoja
pota. Torej še enkrat stoj,, ker dru
gače 1*»^ še. v nesrečo al" pa v
smrt. Po Ti jx>ve Tvoj prijatelj
rzzn mludih nog. Drži se samo dva
meseca. Skušal lx>m vse z avle č i za
en mesec.
Kar ?e pa'tree tiste inkorporacije.
za katero p:še Tvoj list. Te prosim,
da molčiš, ker je škoda Tvojega živ
ljenja.
P»rate! Mene lx»l:. da sem primo
ran t< z vršit', za to Ti pišem skri
voma in tudi ne smem odkriti svo
jega imena.
To Ti ]*>ve Tvoj najboljši pri
iatel-j'.
N. O. 5.
Tako se glasi list prismojenca,
človeka, čigiar možgani so bolni, s
katerim se je hotelo ostrasit'J sodr.
Zavertnika. Kdor želi videti origi
nal, naj se /.glasi na k hibo v i seji, ki
se vrši vsako četrto nedeljo v dvo
rani ran i sodr. Po'ackta.
NEKOLIKO OIXiOYORA "(II.
SVOBODI".
Ne bi se spuščal v javnost, ak°
bit ne bil prepričan o stvareh in, ko
bi se ne zavedal svoje dolžnosti.
Društvo "Bratstvo" št. 4 spada
joče v S, N. P. J., v Steel. O., je
poslalo izjavo, tičočo se sobrata
Ig. Žlerrrbergerja ti a "Glas Svobo
de". Uredništvo ozir. Konda pa je
to zavergel; v list. ured. pa prav
nesramno napadel sobr. Ig. Žlem
bergerja.
Mi dobro poznamo brata em
ber gerj a, kteremu gospoda okoli