Proletarec. [volume], February 01, 1907, Page 7, Image 7

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
"G. S." predbaciva, da napada
"Jcdnoto ' in da ji želi škode, kjer
le more. — Kdaj j>a je sobr. Žlem
berger napadel jedneto? Kje jo je
napadel?? Odgovorite nam, gosi*>
dje okoli "CII. Sv. !
Mar smatra gospoda "svobod
na", ako je Žlemberger razkrinka«
val "može svobode" pri listu in jed*
noti, da naj se to krsti za atentat
na jednoto?! — Zel ) modro! Pre
glasna gospoda "svobode" naj pri
live sama sebe za nos; sama hodi v
zanjke. ki si j lv spleta stem, da
prolior.je dopise zavratne in lažnji
ve nsebine, — p tem, ko ne more
;z zadrege, se hoče pa izmazati. kot
kača skozi plot.
Pravične dopise so vrže v koš se
veda, ker to gospodom "škodi".
Naše društvo bi sploh nc ix>*«lalo
izjave na "(Ilas Svob. ', ako bi se
na II. gl. zl>orovanju ne bi'.i izrekli
delegat;e, da naj se vse v S. X. P.
J. spar.?joče stvari prir-bči v glasi
lu — razen veselic.
Mi smo se torej držali sklepov;
kaj pa Konda?
Kaj ne g. Konda da bi šlo. ako
bi bil dopis najx'r jien na sobrata Ig.
Zletnlx'rgerja, ali pa če bi Vam
društvo še post-bei plačalo zato. V
tem slučaju bi niti paprika ne bila
prehuda.
Mislite sicer, da bode "Proleta-j
rec ' Vam služil, aH motite se; Yi
storite S7v?jo dolžnost, ki jo naše
društvo od Vas zahteva!
Za "Proletarea" se ne l>oj.tc! —
on bo že storil svoje dolžnosti! .. .
Vi bodete dobivali f*of>riko, "Prole
taree" pa podporo .. .
- S <*oci jalnim pozdravom
John Rebolj,
Box (>8, lllcncoc. O
DOPIS.
Glencoe, O., 21. doc. 1906.
Cenjeno uredništvo in citate!j*.
"Proletarca"!
Žalostno vest imam izročati da
nes, namreč, da jc umrla soproga
našega brata Andreja Krav*anja-ta.
Hanjoa je bila iz Primorskega do
ma, — od Soče. Stara je bi'lta 29 let.
Bila je marljiva in priljubljena
vsim delavcem. Ko smo vstanovili
Med. s<x:. klub, je jostala članica
tega. Pozneje pristopila k hrvatski
"Zajednici", claim. "Slogi" in dr.
sv. Štefana v Belwood, \V. Va.
Pokojnica je govorila več jezi
kov in je biiia naobražena. k«»t jc
nr»lo žensk v Ameriki
V stari domovini zapušča mater
.11 -i;uge 'orodm.ike, v Ameriki pa
n.o/a in petero nedoraslih otro!:.
Stareja hčerka je stara 8 let. naj
:niajša p;. 2 mesca.
19. ciicc ir.hr;1. ji je priredil soprog
'.e;> pogreb, xi so se ga udeležili dnu
ši\c. "l.!«istvo" št. 4 iz Neffa, O.,
in "Jutranja Zora" i?, (llencoe, C).,
spadajoči S N. P. J., kakor tmii
«!ri 1 ^t\<• sv Štefana z Belwood, W.
Va.. spadajoče k "Nar. lir v. zajed
nici". Zakopali smo blago pokojnico
na pokopališču v W heeling. W. Ya.
Trajen spomin mi H pokoj niči! Kaj
Ti 1x> lahka tuja žemljica!!
Z bratskim pozdravom,
Ignac Žlemberger.
S<vlnuigi! Agitirajte po>vsod za
"Pn»letarea". dtt |x>stame čimprej
tednik.
EN DAN V ŽIVLJENJU
KRALJA.
Zgodovinska novela.
Spisal li. C ur tins.
( Nadaljevanje iz < ktobrsfce štev.
!. 1. in konec povesti.)
Kralj je snel klobuk z glave, pre
križal se je in poljubil svinčenega
malika, kateri je visel patrn ob
strani, kakor vojaku meč in prav
ponižno vprašal:
"Ali ti ni papež zaipovedal, da
me moraš vbogati. Jaz bom prosil
b^a, da me ti sveti mož obsenčiš
s svojo milostjo.
Sedaj se je obrnil kjralj k presto
lonasledniku, pomladil ga po čelu
in s prisiljeno prijaznostjo vprašal
ga. kako se počuti.
IVinc Karel je z otroško živah
nostjo pripovedoval o svojih dol
gočasnih in enakomernih igrah, to
žil je o tiranstvu sestre Ane in hva
lil je dobrosrčnost sestre Iranke.
Princ je tudi prosil, da bi se mu
dovolilo več poduka, kakor do se
daj, ker se mora sramovati, da so
sinovi vazaflov bolj učeni kakor 011,
dasi so mlajši.
Kralju se je pričelo gubančiti če
lo in suhoparno je rekel:
"Močni očetje imajo navadno
slabotne sinove. Tudi ti nisi izjema.
Zatoraj bi bilo narobe, če bi tvoje
slabotno zdravje uničevali s podve
j enim podukom. Ti boš tako sre
čen, ker ti lx>m zapustil mogočno
in cvetočo državo. Tebi se ne bo
treba bojevati s zunajnimi ne z no
tranjimi sovražniki. To težko nado
g<> sem jaz dovršiti.
Tvoja znanost je v tem, da se
boš imenoval očeta svojega narodi,
narod bo že verjel. Kar s-e pa tiče
razmer tvojega dvora do drugih
tujih knezov, si zapomni, da le ti
sti vlada, ki zna potuhniti se in se
jati neslogo.
Takšno vedo se pa ne predava
na nobeni univerzi, v tem oziru je
navadni razum najboljši učitelj in
jaz upam, da tudi razuma ne pri
manjkuje. Sploh pa zaupaj le men.
in bodi vedno pokoren sin."
Princ je z očmi tercijalca gleda'
svojega očeta in poslušal njega zo
fistične nauke.
Nakrat ga je pahnil kralj od s«,
be iii mu namignil, naj odide. In v
tem trenutku, ko je kralj dajal na
uke svojemu sinu. je zopet zagle
da'. prikazen svojega očeta, ki je
radi njega lakote j»oginil!.
In minulo ie dokaj časa, da se
je kralj zavedel, da je treba spre
jemati prosilce.
Stric Tristan je kakor pes stal
poleg njega, v ozadju so pa stali
Švicarji z na,brušenimi partizana
mi in nabitimi puškami.
Xajprvo so ustopili seli, ki sc
prinesJi poročila z druzih dvorov in
kraljevih namestnikov.
Ta poročila so nekako zabavala
kralja in rad je pozabil na svoje tc
Icsno hiranje.
Vstopila je deputacija nemških
tiskarjev, ki :*e je pritožila proti
pariški teoloigični fakulteti, ki za
branjuje zvrševati tiskarsko obrt
I nai Francoskem.
Krail'j je deputacijo tnilostljivo
sprejel.
"Vrag vzemi vse!' je hinavsko
jezno zaklical kralj, "če slučajno
vlada čilovek, ki pospešuje vsak na
predek v interesu človeštva, po
tem mu nasprotujejo črnostiknježi.
]
\li dokler sem iaz krailj. toliko ča- j
>!• bode lahko vsakdo ličil vedo, res.
niču in znanost."
Tiskarji so se globoko poklonili
kralju in so hvalili njega pravič
nost in razumnost.
Za njimi so sledili drugi prosilci.
Alv l.judevit XI: je imel za vsake
ga le besede in zapet besede.
In ki> je kralj zadnjega prosilci
potolai/. ' •> prazimi obljubami, je
odšel s krvnikom Tristanom v mu
čilnico. Tin je hladnokrvno gleda1,
seveda skrit, kako mučijo njegove:
ga nedolžnega kuharja. A ker ku
hair ni nič priznal, je dobil še dve
sto palic kot nameček za prestane
muke.
Ko se je kra.j ob tem prizoru o*
krepčal. -o pričeli trobentači klicati
h kosiJu.
Tu se je vršilo vse po etiketi.
Kralja je le jezilo, da radi svojega
>labotnega želodca1 ni smel uživati
najfinejših jedil.
Komaj sta zapustili kraljevi hče
ri obednico, ><.• jo približal kralju
Tristan in mu v pasje ponižnem
tonu šepnil na uho. da ima pa*
Lam celot z dvorno damo princez:
nje I\anke z Henriko pl. Alghier
liubezenko razmerje.
Kralj je jeze zardel kakor pu
ran.
"Se danes naj prejmeta naj
ostrejšo kazen." je pikro dejal
kralj.
"Kji se shajata|? '
"\ Milimi sv. Duha, je ponižno
odgovtol Pristan. "In danes zve
čer se 7 j>et snideta."
"Dobro," je rekel kralj in v nje
govih očeh se je čitala zverska krr
voločnost. "Ali danes jih zasačimo.
Prejeli Ixxkn vsi svoje plačilo, da
ne bo nihče mogel trditi, da na dvo
ru Lj ude vita XI. žive sami raz
uzdanci. Kaj. ti jrorečeš k temu
stric?"
Pristan je nasmejal hudobno.
"Moj kralj in gospod vedno pra
vo zadene.*'
"Torej jX)jdenio na delo stric.
Zajxjvej lovcem, naij se zbero na
dvorišču, da tx> vsak<lo mislil, da
se pre le za nedolžen izlet. Ti boš
pa sel s zanesljivimi možmi v obli
žje mlina in se tam skril. Kedar se
1k) parček sešel, potem jezdi meni
nasproti in in i l>oyej resnico."
/vršilo se je vse tako. kaikor jc
kralj za»povedal.
Komaj je 'Pristan s svojimi bi
rič; zginil z dvora, že je odjezdil
tudi kralj s svojim spremstvom.
Kralj je zaničljivo odzdravljal
kmetom, ki so strahu skoro pokle
kova'.i pred trinogom.
Kmalu mu je nasproti prijezdil
Pristan in mu naznanil, da sta šle
miški v nastavljeno past.
Kralj se je z.">pct nasmejal hu
dobno. Zapovedal je spremstvu naj
se razide. s 'Pristanom je pa odšel
v mlin.
Ko sta vstopila v mlin, je mlinar
{»obledel. Vedel je, da je zgubljen.
"Pazi na lopova," ie surovo za
režal kralj.
"Pristan je suval mlinarja pred
>e1r>i in mu zapovedal, da natj sveti.
Mlinar je vhogal. dasi *e je tre
sel povsem životu, kakor da bi ime)
mrzlico.
Ko s(» prišli do prave sobe, je
Tristan naglo na stežaj odprl vrata.
Ko sta< zaljubljenca spoznala
kralja, sta soglasno zaklicaJa :
"Milost! Milost!"
Krvoločno ju je gledal kralj.
Henrika d. Alghier je pričela pla
kati. pa/, je pa nd'.ocno rekel:
"Jaz sem edini krivec railostijivi
gospod. Ali ne obupam. Moj kralj
in gospod je milostljiv in mi bo
odpustil, kakor bog grešniku odpu
sti."
"Ti se motiš, prijatelj," je mirno
pričel Ljudevit. "laz 'sem grešen
človek, kakor *ti. Ce bi bil bog, bi
ti odpustil. Tako pa ne morem."
Kralji je hitro p< gledal Tristana
i«:i se prijel za vrat. Tristan je vbo
gal in /. mečem predrl pažu srce.
Henrika je zaplakala. ko je zagle
dala svojega ljubljenca v krvi.
"Stric, tudi na nji naj se zvrši
pravica."
Tristan je tudi dvorni daini za
sadil meč v prsi.
"To je pa glavni krivec," in
kralj se je obrnil proti mlinarju.
"Ako bi jima on ne bil pomagal, te
daj bi se prešestnika ne bila sha
jala. Tebe bi bilo trebai v olju ku
hati. Poklekni lopov!"
Zopet je kralj segel po vratu in
dve sekundi kasneje je bil mlinar
obglavljen.
ZaniČljivo je gledal kralj mrtva
trupla potem pa Tristanu naročil,
naj se čita za umorjence primerno
število maš-zadušnic, češ da kaz
nuje le umrjoče truplo, nikakor pa
neumrjoče duše.
Ko je kralj vrnil se domov, ga
je že čaka4 njegov zdravnik, ki mu
je natočil krepčalno pijačo. Pred
li o je legel spat, je še naročil gro
fu — brivcu :
"Moje moči pešajo. Ali jaz no
čem biti starček. Sl^bota mora
zeniti. Pripravi jutri za ta čas
zdravo, frišno«, mladeniško kri. Kri
naj se vzame le krepkim otrokom,
da Je l>om v nji kopa! in jo tudi pil.
To mi bo še pomagalo. Ali molite
vs za mene, kajti Ito sredstvo le ta
krat pomaga, če je božji blaigoslov
v njem."
Sedaj je pričel kralj glasno mo
liti in je molil, dokler ni zaspal.
Tako so se menjavali dnovi
krvoločnega, hinavskega in hudob
nega kralja Ljudevita XI. Bili so
drug drugemu podobni kakor jajce
jajcu.
\ žlic temu je pa še mnogo ljudi,
ki trdijo, da franc<*ski narod nI
imel pravice do revolucije, da ne
bi Ivi >mel obsoditi Ljudevita XVI.
I "a smrt. ker so francoski kralji ved.
110 po očetovski skrbeli za svoj na
rod.
Pač lepa hvala za tako očetov
sko skrb!
Listnica ur cd nišfc hi.
"Mann nero št. 5" v Milwaukee:
Stroške za |*>p:r in jx>št. znamko
bi si bili lahko prihranili.
Prošnje, za jx>pu>stitev — od naše
strani načelnega bja, niti grožnje,
nam ne izjxxlmaknejo stališča, ki
ga ravzemamo .. . Nasilje vraču je
mo z našli jem
Raztiimeli ?!
I 1'liček, Penu, Ills.: Dopis je
prišel prepozni) /ki to številko. Pri
hodnjič u rej! Ostalo preskrbimo.
— Pozdrave!
" Narodni očet j te' v Washing
tonu hočejo jx>množiti vojaštvo in
mornarico. Denar v to svrho se 1k>
iztekal iz delavčevi na ta način, kot
v Avstriji, Nemčiji in drugod —
potom dohodninskega davka, ki naj
bi si h ž H obenem udarec-t rust u. Za
temi kom ed j am i tiči nagota amer.
ljudskih osrečevalcev.