Proletarec. [volume], May 01, 1907, Page 4, Image 4

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
'PROLETAREC'
List za interese delavskega ljudstva.
Izhaja enkrat v mesecu.
Izdajatelj:
Jugoslovanska socialistična Zveza
v Ameriki.
Naročnina za celo leto v Ameriki. . .50c
Za Avstrijo 3 krone
Naslov: "PROLETAREC",
959 W. 21st Place, Chicago, 111.
'PROLETAREC'
Devoted to the interests of the
Laboring classes.
Published monthly by the "Slovenian
Socialist Association of America,"
at 959 W. 21st Place, Chicago, 111.
Subscribtion rates 50c a year.
Advertisements on agreement.
Enter«! us second-class, matter January 11th I9o6
at the Post < Mice at Chicago, 111., under the act of
Congress of March 3, 1879.
VERA IN JEDNOTA.
Zadinje teclr.e se je v nekaterih
slo\ensikih casniki'h, ki so katoliški,
mnogo pisalo o "Slovcnslki narodni
ixK/porni jeii'ioti". da ie brezvcrsika,
da je damcs ismazatna/ pred v som slo
venskim katoliškimi g vet o« n v Ame
riki. I
Doka«! so bili jaiko primitivni,
navadmi; bili so osebni, ali so se pa
opirali nJi stavke, katere so nekateri
člani jednote izustili, ali pa objat
\ ili v kaikenn ist»ii'.
Vsi ti primitivni dokaz so napra
vili mnogo hmiipa, razburili so du
hove. flbkazaJi pa nič, ker j in pri
manjikatje logke. /. druge strani pa
zopet dokazujejo, da rimskokatoli
ški' duhovnika, vsaj nekateri med
njimi, ne vedo, kaj je brezvorstvo.
Mi smo qurioc.ikovaili s strani du
hovni ikov vsaj dMhovite kritike, če
že ne opravičene, ker duhovniki sa
mih sebe -prištevajo inteligentom.
Kritika o brezverstvu v S.. N. P.
J. je pet dokazala, da si no goljufali
samih sebe, ko smo upali, da je v
ameriških duhovnikih več inteligen
cije, iknlkor doma mi Slovenskem.
Pa. nič ne de!
Črnili smo zopet staro pesen, ki
se sliši tako kakor doma, kedar li
beralci in klerikalci ustvarjajo poli
t čno življenje na Slovenskem. Sli
šali smo kontraste, protislovja«, in da
so ti kontrasti bili še globočji. se je
Ijoseg'lo še v dlru'/.insko žkviijenje | po
sameznih članov jednote. Stara na
vada. ki vse ti*site trdo oklepni kot
železna smajca. ki samih sebe imenu
jejo inteligentom.
Kot dO'kaiz so navedli, da so neka
teri člani "Slovenske naro<di:ie pod
l>orne jednote" prelomili — čujte
in strmite — šesto 1k>žjo zajxned
r imsko-k a toli š)k ega veroizp >veda
nja, ker so civilno poročeni. Kak
šno protislov je!
S tem dokazom so duhovniki svo
je iasitne tovia-riše-< Buiho v ni:ke ime
novali brezverce, ki so grešili zoper
omenjeno zaipoved božjo.
Riimsko-katolit^ka cerkev ]tu na
vadno take grešnike priipozna le
grešnikom, jxxleli jim radodarno
orfvezo, če le ne taje boga. To so
pripoznali tudi .r.13. raznih cerkvenih
zborovanjih voditelji rim.^ko-ikrato
liišflce cerkve. Pa puhtimo to. ker tu
di mi verno, diai so vsi tjaudje na sve
tit Bie glede na spol, narodnost, vero
in stan pod kožo krvavi.
Duhovnik i so bili še vedno v za
dregi, kedar je bilo treba znanstve- |
no dokaz) ti. da je krika država,
stnnnfca a "i društvo breziverstko. Izje
mo so vecfno delali le jezuiti«, ki
so na podhgi kazuistike grmeli pro
ti državam, strankam, društvam,
ki niso hoteli ui>ogniti svoj til'iii<k
pred rimsko-katoli-fco liirarhijo, na
zj:i Ihije pa ttidi vedno želi poraz, ka
kor tisti ihiliovnilki, ki so se poski
žili manj znanstvenih in kazuistič
nih dokazov.
\ stari domovini ianeiunjejo du
hovniki sociahio - demokratično
stranko kot torezversko, ker smatra
vero mtsetano stvar in ker zahteva
ločtev eerfove o»d države. Tudi fnan
eosiki državi so zaluoaii, da ie brez
verska, ker ne priznava noibene dr
žavne vere.
Oglejmo si, če so take države,
stranke, društva res brezverska, ki
smmt>mijo vero za zasebno stvar. Ne!
Država". stranka ali društvo hi
nikdar ena oseba, to ptve že ime
jasno in določno. \" vsaki državi,
stmmki ali drn^vin je več oseb. In
če so te osebe različnega veroiz|>o
vet'i Kija, ]*>-eg pa omenjene orga
nizacije priznajo versko prepriča
nje vsakega posameznega člana m
zrasebno zadevo, tedai niso brezver
ske. ne verske, pač pa so medver
yke.
Duhovniki so jednoti poipolnoma
neopravčetno očitali, dta ie brezver
ska. "Slovenska narodna ixxVporna
iednota" ni kaka verski a družba, pa
tmdi ne bre/ver.siki:.. Sp'<»li pa nobe
na po<flporna jednota v Ameriki ne
more biti ver.-ka diružiba. ker bi bilo
to v j wot i slov i u z ameriško ustavo.
Vse katoliške j od note. ki se ime
nujejo talko, ki siliijo svoje čkitne,
da gredo k >]xn-odi. in jiaii prete z
izolxretijem radi omenjene cerkvene
dolžnosti, so protiustavne. In če bi
clotxne jednote rn«;li zianemarjenja
cerkvenih dolžnosti iaklničile kak
šnega člana, bi 11111 morale plačati
zavarovalnino, če bi -o dot eni član
zaihtoval pri sodišču, ker so talka
icdiio4:na pnivila v protislovju z
ameriško ustavo. Taksno izobčenje
je nasi'.ije. je omejitev osebne svo
bode.
"Slover.s>ka narodna jxxlporna
jednotiai" se pev noče ponižati na ni
žino katoliških jciflnot. noče onieje
vuti osetano s-vobodo |* rsatneaniika,
radi tcti;a jo thtihovniiki innenujejo
brez versko. To |K>vc vise!
Praktično življenje terja od člo
veka v ho ju za obstanek gotove mo
ralne |>ogojc, katere človek le to>
kn.it laihko si]X)ln.ntje. ako so v so
glasju:. z njegovo vestjo itn če iima*
pametne j>ojflrie o svetovnem nazi
•ranjaf.
Svet tli razdeljen v dva različna
dt'V'. : v fizično, materialnega, iti
mora Vi o. nematerielnegn. Rodi tega
vemo. da <e da ljubezen <lo samega
sebe i«-. do svojega bližn jega harrno
irčno zklružiti.
To sta dva »rjsiravno- z^lkona. ki <;ta
absolnituo jxrtreibna. ako hočejo lju
dje živeti v redni človečki družbi.
Xaravni zalkon sam sili človeka, da'
se ne ozira* le nta- dobro za ^ebe, tem
več g:i' sili. da slkiribi tudi za dobro
svojega bližnjega v človeški druž
bi. Ta naut'k Ik-mho okušali vcepiti tu
di drugim članom "Slo>vons»ke na
rodne fw>diporne jednote" v seree im
naj nam očitajo duhovniki še tiako.
dki brezverci.
Mi se ne zmenimo za to. Mi ia
dn nio napre i !!!
F. Podlipec
slabo Časopisje.
Poci tean naslovom je priobčil
" Anicr ka<nski Slovenec ', strogo ka
toliški lis«. dalijtši člandk o ameri
škem časopisju.
I daril je jx* vseh časnikih, ki
delajo mJdfcno pro^gaimlo za kato
licizem Kar katoliški list :anenuvje
vciro. Posebno si je pa privoščil
brezverslke liste.
Ko smo čitali naslov, smo naj
pnvo mislili. <ln- je mreclnifke "Ame
rikansfkega Slovenca" srečala ne h<5
te pamet, aili <lia hočejo obuditi ja
ven "kes in« priznati, koliko je pro
vznočilo katoliško časopisje že zla
za v>e človeštvo.
1'jn'i smo. da l>odo ožigosali vse
ketoliške časmiike, ki so poročali, da
je (jxipez Lev XIII. v ix>seibni atvdi
jonci sprejel Leo Taksila. najositwl
nej-še^a jx>rhopTrafičneg"a pisatelja
*11 imi jxxle1 il še posebni blu-goslov.
Se -o nam v sfljomvtvu n'jegovi svitij
siki antilklerikaibii spisi: "Les a>
mours secretes de Pie io.". "Les
lwvtres secrv-ts des semvnaires" itd.,
•Va'kor tuli .njegovi prot;framazon
.->'<! spsi. v »katerih v vlaoutgarskem
ionu piše o satanskem krultu pro
<U'7.yV.-rjev. o hudiču P»itnu\ ki je
v jx> lobi krok(xl:la igral na g.iaso
viir. o stori materi an krista itd.
Nič o t (mu !
FVičaSkovali sano, da Ixuno čitali,
da ie vse katoliško oa**pisje shbo,
ker - ^xrTiA'ljicami o rajsikem vesel jai
jx> -mrt'. goljufa ljudi od rojstva
do groha. ker laže. dn< ic hiilo vedno
na svetu tako. kakor je darwhnes,
da -o bili revoki in bogatini. taki.
k jravedu jejo. iti taki. ki tfbogsatjo.
M sli'i smo. da l>om<> čitali: Xe
sp.-fiivva lav ie. kntero trobijo v svet
katoJ ški časniki, da je lx>g tako ne
r.wriljjeri. (ta je dovolil svojega last
nega >v:a pribiti na križ. da bi od
reci! ljudi, za kntere je že pri stvaf
jenju vedfcl, da Ixxlo grešili, ker ie
l*>g vseg»:i<vedcti. Nič o tem!
" Amerika« ski Slovenec* si ie
privoščil le brezversike '.iste. ker pi
jejo resnico in ker nočejo nekate
rim katoliškim listom sledili na por
nografično p »' je.
K atol ški 1 i <t l>oli. da brezverci
listi trdijo in dokažejo. da ;e nan.k
"ljuiibi svojega bližoiiiega knkor sa
mega scIk'" nc.iravni zakon, ker ie
človek d»mžabna žival. Ta nauk so
pred mi-lecem Tvristom. že oznanje
vali drrigi nrsleci. Konfucij, zna
men t kitaj>ki filozof, tki ie živel
500 let {••red Kr. ri. in toijil osebne
ga l>ogi in r.eumcriočnost duše je
vacil: "Stori vsakemu drugemu, kar
želiš. <!• i 1k» <>tv tebi storil: i«n ne
st<>ri dnugemu nič, kar želiš, da on
tebi ne bo -tori!. Ti potrcibuješ le ta
zakon : on je podlaga vsem drugim
zalkonom/' \ristoteles, grški modri
jan. je itčil: "Mi se moramo proti
drugimi talko obnrvšmti. kakor želimo,
da se bodo drugi iproti nam obnaša,
li." Pitatko«. grški mislec, je učil:
"Xe stori svo j etra* bližnjemu to, za
kar bi ti zameril."
" Ameriikanski Slovenec" se jezi,
ker s< k ' a li sti-br e z v etv i trdijo in do
kažejo. da imamo po ntamavnem za
konu vsi Ijirdie enake živi j en sike
pmvice. da tie sme čimveč vladati
človeka.
" Ameriirans/kega Slovenca" lmido
peče. ker socialistični brezveraki
časniki pišejo in ddkrvžejo. dim dai
hovni'ki vseh ver le radi tega žive
v itzdbiliju, ker je ljudstvo prelcno
za razmišljavati o pravljicah, kate
re trni' duhovniki priporočajo za či
sto resnico.
"AmerikaiiDsIkega Slovenca" sploh
žgv, <te- se vsled socialističnega ča
sopisja vecfno bolj 'krči četo, ki s!e
jh> verjame, da so danhovniki božji
namestniki, "ki sinejo uganjati, kar
hočejo.
Kdor to razume, 'bo vedel, ziaikaj
je " Amerika n sik i Slovenec' očital
d'nugim časnikom, (la so sfeibi.
Sploh irnoi "Amerilkanski Slo
venec" tudi pravico, da blami-ra sa
mega. (kolikor hoče, ker mats to to
liko vznemirja, kakor če bi psi lajali
v luno.
Ornega.
DROBTINICE IZ VELIKE
FRANCOSKE REVO
LUCIJE.
Scstai'il J. Z—k.
Polom kraljestva.
Dvorna katmrila jc j>o ponesre
čenem lx^gu poskusila vse, da bi
francoski marod zazibala zopet v
ipreskrbno spanje.
Ntajlepše ,prazne obljube so bile
z<>|>ct na (inevnemi rodu, da bi fran
cosk1 narocf kralju in njega prista
šem.
Dne 14. j nI. — obletnica prazno
vali ;a pobratimstva — se je kralj
te slavnosti udeležil s svojo druži
mo. Pod1 obleko je nosil oklep, ker
se je bal. dri bi ga kdo zavratno ne
napadel.
\ pri zor j ena komedija na slavno
sti. — kralj jc prisegel zvestobo na
ustavo vpričo francoskega naroda
— ni imela za žeili enega vspeha.
Ljudstvo jc bilo sestradano, izse
sano in tudi svečanost ne komedije
-o izgubile pri mijermt privlačno silo.
Kina.lj jc čul marsikatero (pikro
opazko iz sredine ljudstva. Xekdo
je zaklical kralji*, na i ziapali drevo,
na katerem so visela dostojainstve
na znamienja in grbi kraljestvia,
plemstva in duhovščine. Narod je
takoj ponovil tu. klic. kralj je pa
molčeč in sila klavern odšel po stop
njicah -nazdol, ker je spoznal, da je
bi!«a ta komedija tudi le udarec i>o
vodi, od katere jc toliko pričakoval.
( ).š.ibna kraljica Marija A/ntoni
jeta je jeze spremi n j evaia barve na
svojem licu, ko je na lastna uše9a
čuta. kako se narod javno norčuje
iz kralja, plemstva in duhovščine.
Xta čelu se ji čitalo kako dela temne
načrte za kazmovtamije naroda, ki
očitno l>r:je no-rcc iz kralja, katere
ga je baje sann bog postavil ljud
stvu. da ga izsesava, pije njega
srčno kri.
Ali ti maorti kraljice so ostali že
lje. druzega nič.
Prrbližal se je 10. avgusrt. Ljud
stva se je zbiralo na ulicah, trgih,
kavarnah in gostilnah, ker se je
zvedelo, da se jc mnogo progtvanih
plcmičcv vrnilo iz tuj me v Pariz v
tanamen. dii bi v slučaju ugodme
pri'like udarili rra ljudstvo.
Okoli polnoči so se pričeli ogla
šati zvonovi in bobni, ki so klicali
Parižane k orožju, dia zadajo kra
ljestvu zadnjo tudarec. Tudi kra
ljevski privrženci niso držali kri
žem rok. ko so slišali glas zvomov
in bobnov, ki so oznamjevali nevih
to. Orl vseli strani so hiteli v Tu
ljere. da poženo l judstvo s krvavimi
glavn mi rlomov.
Proti iutru je ljudstvo zasedlo
v«e vhode proti Tuljer.am. Kraljica,
videvši prozno ljirdsko silo. jc sve