OCR Interpretation


Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, May 01, 1907, Image 5

Image and text provided by University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Persistent link: https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1907-05-01/ed-1/seq-5/

What is OCR?


Thumbnail for 5

tovala "kralju, naj se pokaže jud
stvu in pa z frazami potolaži. Kralj
je ubogal.
Vojaki, ki so stali na dvorišču,
so ga pozdravili. "Živci knalj!"
Ko je pa kralj stojyil na severno
teraso, talk rat je pa (povsod', zagr
mclo: "Mi nimamo kralja! Proč
z monarhijo! Žrvcl narod!"
Kralj je ipostiaJ smrtinobled. Ne
kateri vojaki so mu žugali s pest
mi.
Kralj je hotel govoriti. Zaman!
Ljudstvo je kričalo: "Proč s kra
ljem. Odstavljen je ali smrt!"
V tem kritičnem trenotku je sve
toval generalni prokurator kralj'U,
d!a je nojtooljše, tako izroči sebe in
svojo družino v varstvo zbornici in
da se odpove kraljestvu. Kraljica
je silu oponirala temu predlogu.
Nji nikakor ni šlo v glavo, dia bi se
kralj moral odpovedati življenju na
t roške »naroda.
Ljudska sila okoli palače je vid
no naraščala i.u kralj je-sklenil vz ic
opoziciji kraljice oditi v zbornico in
Izprositi jo za varstvo.
V zbornici so že vedeli aa prihod
kralja. 24 članov zbornice mu je
šlo nasprot. da ga varuje pred ljud
stvom.
Zbornica je sprejeta kralja z mol
čanjem. Nobeden poslancev se ni
dvignil s svojega sedeža, ko je kralj
vstopil. Ykida!a je tihotia.
Ko je krali vstopil v zlx>nnico
in se nekoliko ojačil, je pričel:
"V Tuljerah bi aiibili mene in mo
jo družino. Radi tega smo pr leža
li sem v \iašc varstvo."
Predsednik mu je obljubil var
stvo. ztx>rnica je pa pričela debato
o odstxvljenie kralja in odstranitvi
monarhije.
Zopet je kralj cul marsikatero
resnično in ne ljubo besedo. Ali on
se ni zmenil mnogo za to. Lice se
mu je razjasnilo še le. ko mu je
sluga line prinesel iz bližnje rev
sta-vracije dobro južino. Ta je bila
pač več vredVna, kot kraljestvo.
Kraljica je pa jeze jokala, ker se
je v zbornici o kralju tako malen
kostno in nespoštljivo govorilo.
Še le po noči ob dveh je bila de
lxila končana in zbornica je spre
jela formelno predlog. d»i se kralja
odtstavi.
V samostanu F-ruillant so odka
7«ili nienxr in njegovi začasno sta
novanje.
Mej tem ko -o poslanci v zborni
ci debatirali o odstavi jen j u kralja,
ie pa ljudstvo |)o hudem in vročem
boju zasedle Tufljere.
Kralj je bankrotiral!
O KARLU MAiRKSU IN NJE
GOVIH DELIH.
Mariksovo glavno de!<> je, da je
z matematično natančnostjo na ix>d
lagi naukov prviih veljakov narod
nega gospodarstva odkril naravo
kapitalistiške družbe. Marksovo
teorijo se mora razumeti v celotni
sestavi. Če >e hoče razumeti posa
mezne zaključke njegovega nau'ka.
Socialist'ska misel se je izrekla
v mod ros loviu preje nego v gospo
darstvu. I<n. Marks je bil, ki je s
svojo spretno roko prenesel sociali
zem iz modro slo v jia v narodnogo
spodarsko vedo in s tem dal socializ
mu trdno rmterielno podlago. V
svoji mladosti je bil veren pristaš
nemškega modroslovca Heg'.ja. a
južneje je zavrgel idealistični tc
melj tega modroslovja in vzprejel
materializem.
To ga je privedlo na novo pot.
Xa svojem materialističnem teme
lju je po Hegljn ratzlagal svoj nazor
o svetu "m. življen jav. Sam trdi v uvo
du "knjige "Kapital" polem zuioč z
nekim ruskim listom: "Moja dialek
tična'metoda se v temeljni ne le raz
likuje od Helijeve, temveč njej di
rektno nasprotuje." Marksti ni
ideaJno nič drugega, kakor v člove
kovi glavi preobrnjeno in prestav
ljeno materielno! Vse, kar obstoji,
je le tvar. materija, idealno (misli,
čuti) je le poseben. pojav na tej ma
teriji. Ta materializem, razlagan s
pomočjo Hegljeve dia'okitike, pra
vi. da se tvar. materija razvija pre
ko vseh mogočih protislovij. Ta
razvoj daje nove oblike in iz te obli
ke se vedno rodi že tudi njen na
sprotnik. ki jo uniči i. t. d. Torej ve
čen razvoj in večen l>>j. l\o je bil
Mark> enkrat tako daleč, ie Ivi tudi
gotov, da je mogoče s tem materia
lizinom upr:zoriti popolno gosjxv
darsko in duševno revolucijo. Kajti
stalnosti ni, nobena stvar, instituci
ja ni večna, temveč vse se vedno iz
preminja in razvija. Noben zakon
ni večen, kajti večna protislovja so
ona s la. ki vedno razdirajo in na
pravljajo razvoj večen iti 'nepretr
gan. Xa podlagi te razlage ie uničil
Marks vse prejšnje razlage o svetu
in življenju in je vedel posebno
krščansko svetovno naziranje v
breztniselnost.
Po tem naziratvu je logično pri
šel do spoznanja. da ni ne P»oga,
ne duše. Zakaj bivstvenega razločka
med človekom in živalmi in rastli
nami ni: vse ie le izpseminju-joča
se materija. Mis'i o nadzem^kih mo
čeh, ki jiih imenujemo verske, so le
fantastičen odsev te materije v člo
veških glavah. .
I a, prvi del Marksove filozofije
pa je rodi! drugi del materialistiško
zgodovinsko naziranje.
Stv'ri narodi <<» imeli drugačne
nrsli o rodbini, nravnosti, oravu.
veri kot pa srednji vek. Srednji vek
pa« je ime! zopet drugačne misli ka
kor mi. Kako si naj to razlagamo?
l e primerjamo posameznega člo
veka >tire dobe s človekom sedanje
dobe, vidimo pač razlike med nji
ma. a te razlike proučiti, se pjavi
seči g'< W>cje v življenje raznih doto.
Tu ^e je Marks 'irprl individualiz
nui in poudarjal socialnost, družab
nost. Posameznik je po njegovem
noavku le proizvod družbe, zato mo
ramo jx)znat: družijo, če hočemo
razumeti posameznikn. Vsaka ideja
človeka je sad tvarnega (material
nega) razvoja. Cc je človek sred
njega veka imel drugačne jx^jme o
ž vljeniai. so ti j)ojmi, ideje le sad
tedanjega gosj>odarskega življenja.
7. menjavanjem gosjx>darskili, eko
nomičn h razmer se menjajo tudi
misli, ideje čuti: gospodarske raz
mere vsake dobe se zrcalijo v nje
nem zunanjem življenjur. Duševno
življenje je proizvod družabnega
življenja, ki ima svoj temelj v go
spodarstvu. Mn-rksu so določevali!'
činitelji \ sega človeškega življenja
vsakoča>nc mnteriekie produktivne
(proizvajalne) moči in produktiv
no (proizvajalno) razmerje ljudi.
Produkcijski način (način proizva
janja) materielnega življenja dolo
ča socialni. pol:tični in duševni živ
lje:vs»ki proces sploh. V "Kritiki
politične ekonomije' (predgovor)
trdi; Xa gotovi stopnji svojega raz
voja prihajajo materielne proizva
jalne moči družbe v nasprotje z ob
stoječimi proizvajalnimi razmerami,
ali kar se le z jurističuim izrazom
pravi, z lastninskimi razmerami, v
katerih okviru se gibljejo. Iz raz
vojnih ob'ik proizvajalnih moči raz
bijajo te razmere v njihovih okovih.
Nastane epoha soc alne revolucije.
X i spremenit vi jo gospodarskega te
melja. se izpremoni tudi vsa tlnuga
zgradim pravnih in polkisk'h ure
(k*b in'sicer počasneje ali hitreje . ..
Dosedanja razlaga zgodovine.
|x>'.na imen knezov in cesarjev, vseh
mogočih letnic rojstva in kronanj
ter |K)lna slučajev in junaštev po
sameznika. je z nastopom tega ma
terialistično- zgodov i n skega 11 a z' ra
nja izgubila vso vrednost. V zgodo
vinsk vedi si je to naziranie nrido
bilo veliko veljavo. Preiskati člo
veško zgodovino različnih časov, se
pravi, proučiti tedanje gospodarske
razmere. Nič ni slučajnega', vse, kar
se zgodi ali se je zgodilo, je bilo
utemeljeno v razvoju, potrebi. Go
spodarske razmere vsake dobe pa
vajanja. se pravi zopet preiskovati
gospodarsko in s tem tudi vse drugo
ž vlienje. Današnja družba se n. pr.
imenuje kapitalistiška. ker je način
proizvajanja kapitalističen (-zdclo
vanje s stroji i. t. d.) — Pravično
sti same sploh ni: ona je le zunar.ii
izrv go s; xvd .irskega položaja. Zato
ie sklicevanje na pravico brezmi^e1
r.o: le moč velja in ta moč je pia
vica. C V bi se proletariat zanašal na
r.vavico. bi bi'o njegovo stremljenje
le prazna pena: proletarat se mo a
torej zanašati le na svojo moč. Reli
gija ic isto tako le gospodarski o.l
*ev v človeških glavah. Zgodovina
človeškega rodu je stara več stop
s' č let Počasi se je človek razvijal
<'o sedanje ]x»polno?iti. Slavno za
slugo ima pri tem delo. izv ra-joče
.7 1 ■otrobe, kakor je še danes temelj
\sega življenja tlelo. Kngels pravi:
Delo je ustvarilo človeka 1
.Marks ni ustanovitelj tega mate.
riali-t:čno-zgodov:nskega nazira«nja;
on ga jc le privede! do sedanje do
vršenosti. N jegovi precMiodti ki na
tem |x»1 in so zlasti: \" angleški lite
raturi. shajajoče iz revolucije v se
demnajstem stoletju, sta posebno
znamenita T. Ilobbes in Ja«mes Ilar.
rington : posebno zadnji ie tu f>o
men'jiv. Xa Francoskem je bil j>o
scbno znamenit modro sloveč M. D.
Montesquio tvr mladi Francoz P»ar
mve iz < irenobla. soustanovitelj Ja
ta binskega k'nvba ob času velike
francoske revolucije v Parizu.
Posebno pa je na Marksa upi i val
v tem oziru Anglež Toma/. Hodg
<kin (1783—1869), katerega spise
tupatam tudi navaja v '"Kapitalu".
Xa tem zgodovinskem materia
lzmu. katerega žal tu ne moremo
natančneje 'razložiti, »temelji Mark
ov gospodarski nauk. Xauk o raz
rednem 1x>j 11 -ploh. in med proleta
riatom in buržoaz:jo >e posebej, o
nr>< lv rednost i z naukom o proizva
jal nem načimv meščanske družbe in
v tem utemeljene evolucijske ten
dence te družbe — to so glavni
znanstveni činitelji marksizma. te
mcleči na maitcrialistiškem zgodo
vinskem naziranju.
Marks je zidal svoja gospodarska
načela tin materialistiško niodro<;lo
vje Docela je fevolucioniraJ narod
no gospodnrsiko vedo in potisnil
vlada;oče Smitliovo liberalno gospo
darstvo v ozadje.
Vse gospodarsko življenje sveta
se zrcali v menjavanju stvari Do
ločitev vrednosti menjavanjih stvari
je torej v gospodarstvu velike važ
nosti. Vrednost pa je dvojna: rabna
in menjalna. Rabna vrednost, pravi
Marks, je koristnost ali sposobnost
kake stvari za osebno rabo člove
kpvo. Menjalna vrednost pa se •jav
lja v sposobnosti stvari za menjavo
napram druigi.
.1 potrebuje črevlje, ki jih izde
luje B. Ta B pa zopet rabi klobuk,
ki j ill pa izdeluje A■ Oba sta torej
primorana svoje izdelke zamenjati
s stvarmi, ki imajo za nju rabno
vrednost. V našem primeru' pred
stavlja B-jev klobuk, ki ga je izde
lal A, zanj rabno vrednost, in obrat
no imajo ercvlji B-jevi menjalno
vrednost. Seda i je izvedeti, koliko
so črevlji več vredni od klobuka.
Kako je ceniti ta dva proizvoda?
Marks odgovarja1: Po času, ki se
je porabil, da se je izdelal proizvod
(črevlji. klobuk i. t. d.). Ona stvar,
za katero smo porabili več časa> da
>mo jo dodelali, je torej tudi več
vredna. Iz tega pa izhaja še nekaj
drugega! Cc se ta pro'- vod ceni po
času. ki je bil potreben za delo, da
se je 'zvršilo, je torej tisti, ki je
izvršil, Uveli lastnik svojega izdelka.
Delavec je torej edini lastnik tega,
kar izdela1. Nasprotno pa1 lahko vi
dimo vsak hip. da delavec danes
ni lastnik svojega izdelka, temveč
podjetnik, tvorničar, kapitalist. To
prihaja odtod, ker so proizvajalna
sredstva (orodje, kapital, mašine)
v zasebni lasti. Delavec ima svojo
delavno moč. kapitalist pa proizva
jalna sredstva. Skleneta pogodbo.
Delavec dela. kapitalist pa da proiz
vajalna sredstva in plača delavcu
mezdo. V so k ost mezde (plače) se
ravna |x> tem, koliko delavne moči
( delavcev) se ponuja v delo. Ce jib
je preveč, ie plača nizka, če ji'h pri
manjkuje. pa je višja.
Delavec, ki dela za pogojeno me
zdo. mora napraviti gotovo vred
nost v določenem času. Mezda je pa
mamjša. kakor napravljena vred
nost. Delo. ki ga torej napravi de
lavec n. pr. na dan. kapitalist, pod
jetnik razdeli: en del odda' delavcu,
ta tvori delavčevo mezdo, drugi del
pa vzame kapitalist zase, za pokri
tje stroškov. obrabo orodja i. t. d.
Ta del vsakdanjega dela delavče
vega imenuje Marks nadvrednost
(Mehrwert- in od te nadvrednosti
se podjetnik, kapitalist, tvorničar
liogati — na škodo delavčevo. Vse
to pa omogočuje zasebna last, kar
smo že povedali.
To je temelj virov, po katerih se
kapital množi, ali kakor ljudstvo
pravi: "Denar sam rase!"
Samo <>b sebi je umevno, da ima
kapitalist tem več dobička, čim več
ima delavcev. za<kaj od vsakega ima
dobiček; (nadvrednost). S tem, če
kapitalist število svojih delavcev
pomnoži, pomnoži tudi nadvred
nost — dob cek Nadalje zviša kapi
talist delavni čas, ne pa tivdi mezde,
in tako zopet pomnoži dohodke, ki
jih ima i*"> delavcih; nakupi nove
in boljše stroje, ki v krajšem času
dovrše več dela. Seveda «edaj ne
potrebuje več toliko delavcev, in. za
to jiih odpušča.
Vsled tega se množi in raste kon^
stamtni kapital (stoječi km ital), ki
je naložen v proizvajalnih sredstvi"*
strojih, tvornicah. nasprotro pa {>a
da izpreminjajoči kapital (tekoči

xml | txt