OCR Interpretation


Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, June 01, 1907, Image 1

Image and text provided by University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Persistent link: https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1907-06-01/ed-1/seq-1/

What is OCR?


Thumbnail for

LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
Štev. ti (No. O).
DANI SE.
56 mandatov so priborili socialni
demokrati v Amstriji v prvi bitki,
v 20 okrajih pa pridejo v ožjo vo
litev. Taiko so se glasile brzojavke
dne 15. nvaja v ameriških dnevni
kih o izxhi volilne borbe.
Te številke pričajo jasno in od
ločno. koliiko a^itotoričnega dela
so zvršili avstrijski socialisti vseh
.narodov od leta 1880 sam.
Od leta 1880—84 so jih prega
njali kot divje zveri. Malenkosti, za
kakeršne l>i človek danes ne dobil v.
Avstrij.i niti dan zapora, so takrat
kaznovali z 10—joletno ječo če jih
je z vršil kak socialist.
Ljubljanske socialiste so g^iali
težko uklenjene v Celovec. Zvršili
io ' hudo hudodelstvo", razširjali
so socialistične agitatorične letake,
aH pa včasih pri kakem omizju zi
nili kok.šno besedo, ki se je teda
njim ljubljanskim spišerjem dozde
vala puntarska, bogokletna in vele
izdajska. Vsled nekaj takih besedij
je bil tudi umrli sodr. Fran 2elez
nikiar obsojen v desetletno ječo.
Drtugi slovenski sodrugi, katere so
tudi obtožili z 2eleznikar]em, so pa
dobili manjše kazni.
Avstrijska vlada ni le divjala na
Slovenskem, temveč povsod. Zapi
rala je nemške, češke, poljske in
talijanske so druge, sploh vse, kar
e le dišalo jk> socializmu.
In 'VSipeh teh protonov? Avstrij
ski socialisti so se organizirali v
stranko. Ustanovili so politično or
ganizacijo, ]X)leg nje pa strokovno
in zadružno. Avstrijska birokracija
(škricarija) je metala tem organi
zacijam polena, kjerkoli je le mo
gla. Pki< tudi avstrijski kapitalisti in
klerikalci niso pri takih progonih
držali križem svojih rok. Prvi so
dehvce-agitator j e odpuščali iz dela,
drugi so pa igrali ulogo ovaduha in
organizirali krščansko socialne or
ganizacije, to se pravi organizaci
je, ki so imele namen spremeniti de
lavce v pohlevne ovce, ob času
stavke pa preskrbeti delodajalce z
delavci, ki so pripravljeni svoje
stavkujoče tovariše-delavce nasko
čiti zahrbtno.
Vzlic temu, da so nasprotniki so
cializma rabili najpodlejša sredstva,
je socializem v avstrijskih narodih
rastel, procvital
V beli Ljubljana so odpovedali
liberalci, lastniki "narodne tiskar
ne" "Delavcu", slovenskemu) socia
lističnemu glasilu, tisek, ker jc
"Delavec" libera!no^t slovenskih
liberalcev postavil v pravo luč.
Delavke iz tobačne tvoruiice v
Ljubljani so pljuvale na socialistič
ne delavce, ko so korakali leta 1897
dne 1. maja od Viranta na Kosler
jev vrt, da slovesno praznujejo
prvi majnik.
Ko se je nekaj let preje sklical
prvi socialistični shod v Kamniku
in Novem mestu, so morali braniti
orožniki socialistične govornike
pred kmečkim ljudstvom, ker so
žegnani gospodje ozmanjevali me
sec dni preje po kmečkih hišah, da
bodo socialisti iz Ljubljane prišli
ropat, požigiat, da bodo odpeljali s
s lo s seboj kanečke žene in dekleta
v Ljubljano.
Nekaj let kataieje so tonzuriranci
zoj>et skušali razgnati s tolpami, ka
tere so preje napojili z jerušom,
shode v Ljubljani.
Ti |K>skusi so se vzlic jerušu sla
lx> obnesli. Z jerušom inavdušene
krščansko socialne čete so se od dne
do dne krčile, prijela se jih je šu
šica, nasprotno so pa naraščale so
cialistične čete.
Socialisti so vstrajali v svojem
delu, vedoč, de resnica mona zma
gati. če jo tudi škricarija skuša za
kriti s talarji in kutanii vsega sve
ta. ali če jo preganja z najkrutejši
mi sredstvi.
Mi danes še ne vcnio, če je bil iz
voljen v državni zbor tudi kak Slo
vcnec-socialist. Za to se tudi ne
gre!
Gre se pač za to, se li tudi na
Slovenskem dani, so li socialisti bili
ves čas vestno na delu?
Da, bili so!
Iz poročil, katere smo dobili iz
stare domovine, vidimo, da so slo
venski socialisti bili neumorno na
delu; sklicali so shode v take vasi
n občine, kicr bi bili še pred peti
mi leti ljudje vbil i človeka, ki bi
bil javno priznal, da ie socialist.
Prižgali so ljudstvu luč resnice, po
vedali so mu odprto, da je edina
rešitev za ljudstvo le v socializmu.
Vzdramili so duhove, zbudili so
ljudsko dušo, katero so k'erikalci
:ti drugi ljudski nasprotniki zaziba
li v sladko spanje.
In to je nekimi! Kdor razume, ka.
ko nepristopen je slovenski kmet
vsled klerikalne sugestije in libe
ralne inlačnosti vsak i novi še i a ko
vzvišeni ideji, bo razumel to iie!o.
Dami se! Dani se na Slovenskem!
Naši sodrugi v stari domovini so
razorrdi tndo skorjo ledine, ki je
kot železni oklep obdajala srca in
možgane slovenskih kmetov.
Vam sodrugom v stari domovini
pa kličemo: Le tako naprej! Vaša
zmaga, maša aimga! Vaša pogibelj,
n-aši?- jx>gil>e!j !
Naprej, dokler ne ,i>ade zadnja
trdnjava kajpitalizma to in onkraj
eeear.tid!!
J. L n.
MOVER, HAYWOOD,
PErTTlBONE.
Dne (>. nia:a je pričela obravna
va proti sodr. Mover, Haywood in
Pettibone. Sedaj je r.ia vrsti le Hay
wood. Če se kapitalistom posreči
r.jega spraviti ma vislice, potem pri
deta na vrsto budi Mover iin Petti
!)One. D ržttvm - ebtewtel> Bewifi,
protr kateremu se vrši preiskavo,
r di goljnf:je v. državnimi zemljišči,
•e trud na vse kriplje, tla bi bil
>odr. Hi:>v\vood obsojen. P redno je
pričela obravnava, je lu.ii Tetli
Roosevelt, oredsednik Zdr. drž.,
prijel kapitalistom iuai pomoč s tem.
da je v nekem lustu izjavi', da so
Mover, Haywood in Pettibone dr
žavljani, kake ran; h se .ne želi. Pred
sednik, kot najvišji uradnik velike
ameriške republike, bi moral drsati
jezik za zobmi, doKler ni dokazano,
da s > obtoženci res zločinci, če bi
ve lel. kaj stri dostojnost in nepri
siranost. Ali ti dve človeški čedno
st: l:omo zaman iskali pri našem
predsedniku, dokler bo posnemal
Viljema št. 2. občeznanega nem
škega norca.
Mi ne zahtevamo drugega kot
nepristransko obravnavo in sodbo
za naše sodruge v P»oise. Idaho. Če
se to zvrši, 1*>do kmalu svobodni,
ako pa ne. lxxmo pa z vseny zako
nitimi sredstvi poskrbeli, da se to
zvrši.
* * *
Dne 10- nua.ia se je vršil v Chi
cagi vel:k pohod organi z i ranih de
lafvcev i>n svobodomiselnih društev
v prid Mover ju, Havwoodu in Pet
tibomiu Pohoda so vse vdeležili.
Strokovna društva. socialistični
klubi vseh narodov, svobodomisel
na podporna in pevska društva in
telovadci. Tudi slovenski trpini so
bili na mestu. Pohoda so se udele
ž li: Tugos'oviatnsKi socialistični klub
"Slavija '. "Narmfnr Vitezi" m
"Slovenija". Zadnja dva društva
sta se udeležila pohoda s svojima
zastavama. Slovenski? delavci v Chi
crg: so ^pokazali s tem nastopom, dia
se znjvedaio svojega razreda. Ži
vel i!!
Prihoda se ie vdeležilo do 120,
ooo oseb. Oko'.i 20 tisoč je z god
lxii 11 i in svojimi prapori korporativ.
110 korakalo, okoli 100 tisoč oseb
je pa tvorilo špalir korakajoči m
demon-tranttun. Rdeči prapori, zna
ki euaikosti, bratstva in svobode so
viso-ko plapolali v zraku; vmes je
• lahko naštel človek ma stotine
štanclart z napisi, ki so govorile od
prt in jedernat jezik. Radi pre
majhnega prostora v našem lčstu
omenimo le tele : "Borah ie »ukradel
stavb nsKi les. ker je Gooditng kra
del pu rman e."'
\1 oyer 11 Haywood sta odklo
nila prisostvovati banketu rudni
Škh lastnikov."'
"Vino iz vaših čas bi se na mojih
K.U6tiiicah spremenilo v kJ3ay
\V<Kxf."
"Ako bi Jefferson in Lincoln ži
vela. bi z mami korakala."
"Jaz se bojim, ako razmišljam o
bo:hičnosti svoje domovine. Abra
hami Lmcoln."
"Duša John Browna koraka z na
mi."
"Delavci vsega sveta, združite
so' Zgubiti ne morete druzega kot
>voje verige in pridobiti ves sv«t",
itd. itd.
• * •
Tudi v Ijondonu se je vršil zad
njo nedeljo velik protestni shod
proti nameravanemu ju stičnemu u.
monui v I'.oise, Idnho. Želeti je le,
da bi delavci tudi v drugih evropcj
-kili državah dvignili svoj glas pro
ti kapitalčstčnim zarotnikom v Co.
lorado ici- Idaho. Ako smo medna
rodno organizirani, ix>tem je treba
tudi mednarodno nastopati proti
kapitalističnim lopovom. Povedati
ie treba tudi v Eu.ropi. da se je
država Idaho ponžaila na >n\: v o tur
ške satrapije. če se justični umor
za vrši.
— Že večkrat smo čitali, da bo
policija temeljito jx>metla v Chi
cagu z roparji, vagabundi in jx>sto
pači, j)osebno z zadnjimi, ki tavajo
|x> ch i koških ulicah in nevedo, kani
bi zvečer i>olo7.ili svojo trndno
glavo.
Vagabundi kapitalističnih časni
kov splezajo včasih ix> družabni
lestvici tako »navzgor, dia si natak
nejo na svojo prazno glavo cilin
der, roke pa pokrivajo z glace-ro«
kavicami, isto tako. kakor gizdali
ni. ki šetaio po osredju chikaškega
mesta, ki so pa vobče bolj nevarni
pridaniči za človeško družbo, kiakor
s romaki, ki lačni ij? napol zmrzne
ni tavajo po chikaških ulicah.
i

xml | txt