OCR Interpretation


Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, June 01, 1907, Image 4

Image and text provided by University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Persistent link: https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1907-06-01/ed-1/seq-4/

What is OCR?


Thumbnail for 4

•PROLETAREC'
List za interese delavskega ljudstva.
Izhaja enkrat v mesecu.
Izdajatelj:
Jugoslovanska socialistična Zveza
v Amoriki.
Naročnina za celo leto v Ameriki. . .50c
Za Avstrijo 3 krone
Naslov: "PROLETAREC",
959 W. 21st Place, Chicago, 111.
'PROLETAREC
Devoted to the interests of the
Laboring classes.
Published monthly by the "Slovenian
Socialist Association of America."
at'>59 W. 2lst Place, Chicago, 111.
Subscribtion rates 50c a year.
Advertisements on agreement.
EuU-re«l as sccond-cli««* matter January 11th 190ti
at the Post«>tllce at Chicago, 111., uiuier tliu not <>f
Congress of March 3, 1S7V.
PROTI KOMU BODIMO
SLOŽNI?
Ali so ljudje dandanes složni?
Culdno vprašanje, kiaj ne!
Saj se vendar še tako prepiramo
med seboj, kakor so se prednamci
prepirali pred tisoč ali šc več leti.
Kodar pridejo vročeknvneži skup,
takrat se še zlasajo, tepejo, na voj
ni pa vbijajo drutr drugfega, ne da
lv sami vedeli zakaj.
Čemu se vendar ljudje lasa jo. te
pejo in prepirajo med seboj, čemu
vbinjo dru^ dfuzegia? Ali ne pri
naša že življenje samo toliko bre
men in težlooč, da je že življenje
-atuoobseK te/.ko breme.
Človek se razume, ako se prep»
rajo ljudje, ki pripadajo raznim
stanovom in imajo različna načela.
Ali kako naj človek razume prepir,
c ko je rast al prepir nted osebami
eivetra stanu in ee imajo še dotične
osebo ene in ista načela, ee se tc
osebe navadno bojujejo složno pro
ti drugim stanovom in njih nače
lom. Ta uganjka, to vprašanje še
.ne bo tako kmalu rešeno.
Ali je res treba, da se ljudje, ki
>e bojujejo za uresničenje enakih
načel, ki stremijo za emakimi cilji
radi malenkostnih taktičirh napak
ali družili malenkostnih hib. ki s
cilji in načeli .nimajo nič opraviti,
prepirajo čestokrat do noža med
seboj ? Ali je res treba, da včasih
obe preporni stranki sežeti po gr
dem obrekovanju, da b: druga dru
gi i>ri somišljenikih omajala posto
janko ?
Zakaj ne bi ljudje enega stanu in
istih načel nvrno razgovarjtali vsa
važna vprašanja, malenkostne pre
pire pa potisnili v ozadje, v Kot,
kjer ne delnjo nobenemu nadlege?
Dandanes igra osobm klač še pn
razredtvli tovariših veliko ulogo. Iz
nepremišljeno izustene besede v ka
ki gosti'ni ali kje drugod, se dosti
krat napravi .niajvečje hudodelstvo,
dasi je bla beseda popolnoma ne
dolžna. in je imela ves drug pomen
k:ik >r se ga ji podtika.
Ali res ne more človek drugače
ugovarjati svojemu razrednemu to
var:Šu. kakor da vidi v njem lopo^
vn. in lu-mpa? Ali niirrn vedno le
skupni razredni sovražnik od take
ga prepira dobiček. Gotovo!
Razredni tovariši se prepirajo i»'i
law jo med sel>oi. mesto da bi svoja
kopja obrnili prot: sKup'nemn raz
rednemu sovražniku — kapitaliz
mu iti klerikalizmu. Naš nasprotnik
sta kapitalizem in klerilcalizem. Pr
vi izsesava vse produktivne sloje,
vse, ki morajo delati z glavo ali ro
kami. drugi kot zvesti pristaš prve
ga. pa skuša produktivnim slojem
onmačiti duh, da l>i ponižno nosili
breme su/enstva in v božjo voljo
udaini hodili na tlako.
C 'emu bi torej iskali dlako v jaj
cu, k<> Imamo pred za rešiti
težko in važno nalogo, ki tiri« od
'očito vse naše duševne silo, ako ji
hočemo b ti tudi v resnici kos.
Malenkosten/ iti nizkoten oseben
lx)j v naših vrstah, v vrstah razred
noaavedirh tovarišev ie /naš«. jx}gi
belj, naš jx>raz; odločen in složen
nastop proti kapitalizmu in klerika
liznut je j*a naša zrnata, je znnaga
trpečega ljudstva nad vsako tira
nijo.
Vem. da bodo razredni tovariši
rekli: "Mi vemo. da je to resnica,
kar r,a>n tukaj pripoveduješ. Koli
kokrat smo jo že culi. a ostalo je
vedno pri starem!"
Dobro! Prav radi tega. ker je
resnica in ker je vedno ostalo pri
starem, jo je treba tol konrat po
navljati in |H>veilati javno, da lx>
ti:i resnica postala meso in kri, da
se 1x> uresničila, da io ne bomo no
sili le na jeziku, ampak jo tudi zvr
ševali deiansk".
Sloga joči. nesloga tlači!
Zlnta resnica, ki bi jo morali vjw
števat moderni sužnji, produktivni
stanovi, ako hočejo |x> najkrajši
1 x»ti doseči svoj končni cilj — pre
obrat zvrsko-knpitalistične človc
ške družbe, zrušitev današnjega ro
parskega sistema, k! ic zakrivil, da
vzlic velikanskim zalogam živeža
ljudje gladujejo, da vzlic veliKan
skim skladiščem oblek in obuval ho
dilo ljudje na pol nagi in bosi in
vžlic krasnim pal«ačam mnogo ljudi
zvečer reve, kam bi šli spat.
Ta roparski sistem se mora zru
šit kmalu, toda le če smo složn: .na
pram kapitalizmu in kler knlizmu
x.
POBELJENI GROBOVI.
Tako je Kri^t. znani nazaretski.
židovsko-krščanski ag tator imeno
val farizeje, pismouke in duhovni
ke. Ali današnji farizeji in pismo
uk: zaslužijo drugačno ime? Ne!
Katvor pred iooT> leti, tako se tu
di še dandanes farizeji in pismouki
vseh ver lasknjo ljudstvu kot pri
jatelji. njegovi odrešemiki, v resnici
>o pa ste1>er vsake tiranije, zago
vorniki hudodelstev, katere so zvr
nili ali jih zvršnvj-ejo cesarji. kralji,
plemeči. dimnikarski baroni in dru
gi mogotci niad ljudstvom.
Pobeljeni grobovi so sukali in
tolmačili nauk Krista toliko časa
da od njegovih lepih resnic ni osta
lo »nič. da so se njegove resnice
spremenile v uzrlo, s katero danda
nes mogočneži uzdiajo gladno, v cu
nie oblečeno in nezadovoljno ljud
stvo.
Pismouki in farizeji — pobeljeni
grobovi, ki zavijajo hinavsko oč^
prot; nebu in trdijo, da žive po
Kristovih naukih, so zaKrivili več
zla ina svetu, kot vsi cesarji in kra
lji, kot vojske, potresi in malezljive
bolezni.
Sukali in obračali so nauke Kri
sta. nekdanjega puntarja, ki je po
or entalski navadi, s prilikiami učil
ljudstvo, naj se vzdigne in otrese
suženstva, dokler niso skovali vero
katero vsak tiran pripozaia kot naj
boljše sredstvo z:a kro-titev ljudsko
iniase.
"Dajte cesarju, Kar jč cesarjeve
mu, bogu, kar je božjega," je dejai
Krist odprto, ko so ga hoteli fari
zeji spraviti zvijačnim potom v je.
čo. —
Kakšna velikanska puntarska mi
sel je izrečena v tem kratkem dvo
umnem in jedrnatem odgovoru. Ce
sarjevega ni nič. božjega pa tudi
nič, ker je vse lastnina ljudstva.
Ali |>obcljcni grobovi — farizeji
in pismouki ciiso le onečistili nauk
Krista, temveč vsled svojega lemi
skega življenja so imeli čas, da so
oskrunili tudi znanost, vedo. Ko
maj je kak miselc ali učenjak zapi
ral ki:»k<» resnico ali jo pa povedal
v svet. so pobeljeni grolx>vi toliKO
e.sa pripovedovali ljudstvu, da jc
laž in prazna izmišljotina, da jc
liiwlstvo verjelo pismoukom in fa
rizejem.
Ko je zadobil socializem — go
sjxKtarski nauk v ljudski masi malo
zaslombe. že so padli i)o njem da
našnji farizeji in pismouki, kakor
lačni volkovi, ko znslede čredo o
vac. Mrcvarili so ga na vse rnačine.
tolmačil1 ga krivo, vlačili ga v gnoj
nico in blato. \ žlic tem nizkim na
padom s strani farizejev in pismo
ukov so pa rastle od dne do dne
socialistične čete in se zbirale v
čvrsto vojsko. Strah in zona sta
spreletavala vse mogotce, pismo
uke. farizeje in glavarja pismo
ukov. katerega blagohotno maziv
Ijejo sv. očeta, kakor če bi imeli že
n;i svetu svetnike.
Treba- je bilo ubrati drugačno
taktiko, ako se je hotelo zastaviti
ljudstvu jiot do zmage. Farizeji ni
so bili dolgo v zadregi. Izmislili so
si krščanski socializem. goro sta sn o
bedastočo. neumnost, s katero so
imeli namen zasekati socializmu,
pravemu socializmu smrtne rane.
Sv. oče in drugi višji pismouki
so telegrafično in mctelegrafično
blagoslavljali to velikansko nezmi
sel, ta nestvor. to spalco, ki je ime
la namen poneumniti ljudstvo, pi
smoukom pa prinesti tisto zlato do
bi. o kateri <e vedno sanjajo, ke
da>r vsled preobilo zavžitih opoj
r.ib pijač skrivnostno sladko ginje
, zlato dob"), ko grmade svete so
plamtele \ proslavo božjo.
Ta spaka je imela le malo časa
privlačno silo, le kratko življenje.
Ljtudstvo je spoznalo hitro s socia
lizmom jx>barvano sleparsko vado
in čete. ki so se naglo zbirale okoli
blagoslovljenega socializma, so se
ravno tako naglo pričele razhajati
in se zbirati okoli prapora pravega
socializma, o katerem trdijo pismo
uki v svoji sveti jezi, da je brezver
ski.
Prav ta zadnji poraz pobeljenih
groin »v, pn mora vd ti sit i v vsakem
mislečem razred noža vednem delav
cu zadnje ostanke pesimizma.
Ce vemo, da se fizično in dušev
no življenje vedno razvija od nepo
polnih do popolnejših oblik, potem
smo tudi prepričani, da l>o čas pri
šel, ko med nami ne 1>> več pobe
ljenih grobov.
Seve boj za resnico, dostikrat za
dobha tako lice, da človek misli,
da j>«>j<lo vse rakom žvižgat, kar se
je tekom let z žrtvami priborilo.
Ali pravega razrednozavednega de
lavca taki majhni koraki nazaj ne
plaše. 0:1 b» vstrajal v boju, če tou
1i re 1h> vžival sadov zmage, Če
bodo t« sadove vživali še le njegovi
zanamci.
Z—k.
ALI SO DANAŠNJE KAPITA
LISTIČNE DRŽAVE RO
PARSKE?
J. Logačan.
Vsaka kapitalistična država stre
mi /.a t eni, da si kolikor največ pri
lasti tujega ozemlja. Za zvrševa
nje takih roparskih pohodov so iz
govori voditeljev kapitalističnih dr
žav precej navadni, katerim manj
ka globokih vzrokov.
Po največ se voditelji izgovarja
jo, da je treba rešiti brate po jezi
ku .ali veri tujčeve |>ete, tuje sužno
>ti. a1 i da zahteva interes domače
obrtni je. da se jx>tolče in pobi je ne
kaj tisoč črncev v Afriki, ali Malaj
ce.v na azijatskih otokih, njih zeni
lvi pa priklopi kot kolonija materi
— državi.
Za zvršitev takih roparskih poho
(lov so pa kapitalistične države tako
dobro, boljše rečeno, še l)oljše ob
orožene, kot so bi * i oboroženi ro
parsk: vitezi v srednjem veku.
Kapitalistična država ima naj
boljše pnške-repetirke. brzostrelne
topove. močne trdnjave in utrdbe
na suhem, na morju pa grozne boj
ne ladije-oklopnice. ki se glede ob
o rož be in utrdbe malo ali pa nič
ne ločijo od trdnjav na suhem.
Kapitalistična država sili v slu
čaju vojne — roparskega pohoda
ali upada, svoje državljane ne gle
(le na njih nazore o taki'h pohodih
ali upadih, da se vojne vdeleže
Kdor se noče udeležiti roparskega
pohoda, je v očeh kapitalističnih
državnikov izdajalec naroda, ki za
shiži smrt ali pa večletno ječo.
\ tem oziru so bili hlapci sred
njeveških vitezev na boj j sem. Ako
niso hoteli služiti roparskim vite
zom. so ods'i in nihče jih ni imeno
vr.l radi tega izdajalce naroda.
Kapitalistčne države n:so le ra
di tega roparske, ker močnejše na
padajo slabejše in si laste tuje o-<
zemlje, ker v imenu kulture morijo
na nizki stopnji izobrazbe stoječa
ljudska plemena, da se iglaste njih
izdelkov pod ceno in njih rodovitne
zemlje, ampak roparske so. ker do
volijo, da sme gosjiodarsko rrtoč
nejš; oropati slabeisega njegovega
imetka na ziakoniti podlagi, da sme
gospodarski! močan državljan oro
pati siromaka-delavca njegove edi
<ne lastnine — delavske sile.
K«ako g!ob<>ko so zabredle kapi
talistične države v tem oziru. doka
zuje slučaj, ki se je dogodil v In
dianapolisu v državi Indiana.
Sodnik Anderson ie razsodil. da
se sme prodati dolga prosto hišo
nekega- člana strokovnega društva
strojnikov, da se z izktipljeno svo
to pokrijejo troški njegovega delo
daja1ca. katere je imel z razpravo
<> izjemnem sodnijskem odloku (i>n
jdinction) napram svojim delav
cem.
Tožite!j je bila "Pope Motor
("ar Co.". tvrdk-a za izdelovanje
automobilov. ki je zahtevala, da
njeni prejšni uslužbenci plačajo
t roške za razpravo o iz jemnem sod
ri jiskem odloku, ki so bili nasprot
na stranka. Zagovornik tvrd'ke je
razumel sodišče prepričati, da je
bila tvrdka opravi čem a zahtevati iz
jemni sodn jiski odlok napram svo
jim uslužbencem, ki so zastavkali.
Tta izjemni sodil jiski odlok je bil
proti "mednarodni zvezi strojni
kov ' kot organizacijii in še posebej
proti vsakemu članu organizacije,

xml | txt