OCR Interpretation


Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, July 01, 1907, Image 1

Image and text provided by University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Persistent link: https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1907-07-01/ed-1/seq-1/

What is OCR?


Thumbnail for

••£ ;C -Z-C ■" ■•■''*^'*^"*'^"«naii>na.iiiiai.a..»..»»M..al.a..Ml.ai.ai.ai.aiia m ^ l-f-f-f t">"lt"ti 4
x
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
i .«'•<> 11. (\«>i. h.)
\\>ZOR!
Vsi dopisi tia uredn stvo in uprav
ni št vo naj se pošiljajo pod naslo
vom: "Proletarec", (>8^ Loomis St..
Chicago, 111.
VSEM SOI>RUGOM NA
ZNAMK.
Sodr. I "rank Petrič ic sedaj na
agitacijskem |>»tu po vseh Zdru/.
dr?.. Pooblaščen je pobirati naroč
nino za "Proletarca", kakor tudi
sprejemati oglase in u^tar.oviti so
cialistične klube. Vsem soilrugom
ga topo priporočamo.
Osrednji odbor
J it gosi. soeiohstiene zveze.
KJE SO VZROKI?
Danes so naskočili farani
čufrnišče fare si. I 'ida :
Clcvelaiidu. Župnik l'id
Hribar je dal aretirati %^o
demonstrant oz".
Brco javkii
c li i koški h dnn'H-ikoi.
Tako so poroča.i chikaski dnev
niki v brzojavnem stilu o naskoku
Slovencev v Clevclandu na župni
šče tare sv. Vida.
Kje so vzroki??
Xas slovenski narod je poznan,
da slepo verjame duhovniku, tla ga
uboga, 'ker ga s natra za bitje, ki
ima čeznaravr.o moč. Se precejšni
del našega naroda verjame, da zna
duhovnik delati točo. da lahko pre
podi ne v Ji to ali da iz.noli človeka,
ki mu dela zgago, da doticni človek
tekom enega leta umrje.
Nasprotno pa tudi duhovniki, i/
vzemši neznatno številce, n so ni
kdar nič storili, da bi vero v čezna
ravno moč duhovnika v narodu o
mejili. Nekateri duhovniki so šli in
gredo še dandanes tako daleč, da to
vero v narodu še gojijo, ker vedo,
da se da ljudstvo skubiti dobro, ako
se boji čeznaravne moč: duhovnika.
Kaj je vendar bilo v C levelandu
vzrok, da se Slovene niso bali če/-*
naravne sile duhovnika, ne hudiča,
ne b-.riča in so naskočili farovz.
Strah, da b! jih župnik lahko "pa
nal ali :zmolil, je gotovo izgin i
■med njimi, ker drugače bi se ne h; 11
lotili farovža z polen: in kamenjem.
Tudi hudič, zadnja ura in drugi pri
vezki vraga so zgubili svojo straho.
val no silo, ker ise je narod vzd gn i
proti svojemu župniku.
Zaka j ?
Na to vprašanje je težko odgovo
f
riti d rektno, ker na 11 niso znane
podrobnosti iz Clevelanda.
Vzlic temu bodemo tudi tukaj
m|losnim odgovoroim zadeli v črno.
Duhovnik, ki živi. kolikor je
sploh človeku mogoče,živeti j*> Kn.
stovh naukih, ima >e dandanes v
verne n slovenskem narodu veliko
za>lo nl*>. Narod ga uboga 'n niu
da radovoljno. česar le njegovo >rcc
požel . Naobratno pa narod, ker >e
je pr:čel zavedati, ne uboga več du
hovnika. ki nekatere nauke Krista
nosi le na jeziku.
Krist je posebno ostro bičal la
komnost. sploh nalrranic zakladov
in posvetnega bogatstva. "Mojc
kraljestvo ni tega sveta", je rekel
Krist.
In duhovivki? Malo izjem je med
njimi, ki bi se dandanes ne pulili za
tolar kakor kak borzni špekulant.
Za vero se im ne gre. ampak le za
b ro. In tak nastop duhovnikov dela
hudo kri v 11::rodu. privede narod
tako daleč, da rabi silo proti svoje
mu duhovniku, ako noče prosto
voljno umakniti se.
Sedaj se pa na jx)zonšču ^ka
že ta. policaj in sod -če. da kaznujeta
narod, ker je rah 1 silo proti svoje
mu župniku.
Mc-to. dn 1>; zaprli duhovnika. ,<i
je pravi vzrok nemirov, na zapio ;i
kaznujejo narod, ki je le uenck •
ga vzroka.
Zakaj? No. ker se današnji ?\
konl tako glase.
Dandanes >e ne kaznuje t:sle^a,
ki je provzroči. učinek, anipa'k t L o
ga. ki je vsled vzroka za\i> 1 u"i
neK.
Gospodje duhovniki tuui t<> ,«o
bro vedo in radi tega narod lol.i.o
Časa provoc rajo in dražijo, da na
rodu vskipi kr:. da se že na leni sve.
tu s pomočjo zak<>nov maščujejo
nad njim. da ponižajo dotične, k. -o
imeli toliko jx>guma, da so jim o.l
povedali slepo p »korščino.
Ako hoče naro 1 ukrotii ;.\o;e tli*
hovn.ke, pripeljati j h na pot pra
vega krščanstva, ki ne i>ozna nč
čeznaravnega in mističnega in ki >e
popolnoma 1< či od čudodelnega
rimsko katoliškega cerkvenega ki
ščanstva. p< tem naj narod ne raoi
s:lc prot: nji n. ampak zadrgne naj
denarno mošnjo.
To ie naj najboljši pripomoček
proti duhovnikom, ki imaio verski
nauk — krščanstvo za molzno
kravo.
Slovenci, ne dajte centa duhov
niku in du'hovni'k se l>o poboljšal,
ako v 11 jt*m že v>c dobro n: za.nrlo.
Ornega.
KAJ JE SOCIALIZEM?
Nasprotniki socializma, posebno
najeti hlapci 'kapital zma v cilindru
in kuti, oznanujejo v svet, da hoče
jo socialisti edino s surovo silo
strmoglaviti današnjo človeško
družbo in da odobravajo jx>1 tičen
umor.
Priznar.no, da kjer je ves narod
v revoluciji, u. pr. v Rusiji, da se
tudi social'st' napram reakciji po
služi jo sle. Ali s la ni socir-l stičen
nauk. Vsi soc:alistični pisatelji >«»
se vedno pob:;ali surovo silo, ker
pr dobitve n*so bile nikdar stalne,
ako se jih je prl>or:lo jx>t<in sum
ve sile. Z druge strani pa tudi ni
sila !e lastnost socialistov, kajti
zgodov na nas uči. da ie prav ' po
hlevna' r insko katoliška cerKev
vselej rabla najsurovej^o sil<>. ke
dar se je ^lo za nje interes.
Odkar ljudje vladajo ljudi, je b .
l;i sila na svetu: vojna, ivnor, na
pad. /.godovina kar mrgoli teh /..
lostnib pojavov, ki so uti>n •!: člo
veku — kot razumnemu 1> t ju pečat
sramote na njegovo celo. Navadnv
se je si'a rabila vedno < xl zgoraj, k:
jeodzdolaj vedno odzvala protiupor
v podobi punta ai' maščevanja
^Socializem ni zagovoru k sile
peč je pa nje odločen nasprotnik
Ce je bil kedaj kak soc ali>t obto
žen surove sile, ga niso v to zape
ljali social s t čn i nauki, to.nveč je
:o provzročila v notranjosti razbu
ieniai človeška narava, ki si v raz
burjenosti ni mogla z drugim poi
magati Kot s surovo silo.
Al je bil Aristogeiton socialist:
Ali je bil Brutus socialist. Ali
bili Danton. Marrat n Robicsp.eri
socialisti? AH so bili Puritanci, k
•o obglavili atngleškei^ kralia Kar
la T. social sti? Ali so bili srbski
Častnik , ki s<> umorili srbskega kr i
1 j a in kraljico, morda socialist:?
Odgovorite h navc. k: podi i k:- ti- so
cialistom surovo s lo !!!
Socializem ima za svojo podla^v
gospodarski nauk. ki prav. da i<na
vsak človek1- proi z vaj alec pravem
do izdelkov, katere ie izdelal. Ys
— to ie človeška družba, 'nor? i"
na skrbeti, da otroci dobe dobro in
skrbno vzenojo. da bolnik", stnrčk.
lir za delo nesnosobn i 1 i ud : e dob:
dobro oskrbo. Pri delu nai se ut'o
rrbliaio ^troj: v na i več i: iner:. d«'
lavni cas nai se pa zn:ža na kolikor
največ iimgoce nizko številu ur.
Svoboda vsakega človek*- iiu>j »e^a
tako daleč, tla ne omejuje svobodo
drugega človeka itd. :td.
Socialisti dobro vedo, da svojih
zahtev ne morejo uresn č t: s silo,
ker bi uporaba sile. dokler m> socia
listi v manjšini, bilo nič druzega
kot golo nasilje, zopet bi manjšina
ukazovala večini, kako naj / vi m
ureduje svoje življenske potrebšči
ne. Dokler ni v ljudstvu ^obokega
prepričanj.": vsaj v pretežni večini,
('a je soc al zecn za človeško družl>o
neobhodno potreben, toliko časa je
tudi soclaliziranie človeške družbe
nemogoče in scer tako. da bi socia
liz:rana človeška družba imela tra
jen obstanek.
Za uresničenje <oc al stične člo
veške družbe pa social sti rabijo vsa
drujja ^re Istva kot brutalno >ilo. V
dosego svodih ciljev se poslužujejo
pari:menta. strokovnih društev, ča
sopisja. km j žic in shodov. Sociali
sti agitraio za revolucijo — za dir
strni« preobrat y čearaaravno silo
verujočo človeško dušo.
()ro/;e socalrstJJv* je uinsi svit/
meč. In prot temu Jfožju s<| brcz
močni dog1:ne vseli ver, nauki pro
fesorjev o narodni jkonomi ji. k i
pravijo, da se narodi le na podlagi
"svobodne 'gre si! povzdignejo do
gospodarskega blago stana; brez
nočni prot te,mu - »rp/.ju so unifor
m ran: morile- na debelcl nolicaji in
vsa svojat, katero so najeli kap t. 'li
st. <!a mori;o ti preganja-o socia
iste.
Tn ker se tega zaveda<m<jj iomo
poskrbeli. «!n bomo luč resnice --
socializma rr /gal: v sleherni koč-,
kjer prebivajo ljudje, k: trpe vsle 1
modernega suženstva — kap tal iz
• na. J* 'k.
te kak siromak ukmde kos
premoga z železu-..->kega voza, ga
obsodijo v težko ječo :n prisilno
delavnico. Vse drugače se pa posto
pa z ljudmi, ki i.majo vpliv, če tudi
zvrše ulom.
\ I»o e. Tex., so kmperci.Cni
fanatiki ulomili v železniški voz. v
katerem <o bile razne opojne pi
;ače za klube, Hlago je bilo vredno
$2.000. A!: temperenčni fanatiki so
vse vničili.
Vzlie uloniu in vničenju: tujega
blaga se pa vtarivhoin zakona še no
sanja, da hi izs'edi-i zločince in jim
pomagali do kazni.
Zločinci so pač vplivne osebe in
tak h se držiavni pravdniki in ]x>li
cija tudi v Teksasu radi ogibljejo.

xml | txt