Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, March 24, 1908, Image 1

Search America's historic newspaper pages from 1756-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, March 24, 1908, Image 1',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1908-03-24/ed-1/seq-1.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1908-03-24/ed-1/seq-1.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1908-03-24/ed-1/seq-1/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1908-03-24/ed-1/seq-1/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], March 24, 1908, Image 1
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 4. Page

All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (4.1 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 24 March 1908. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1908-03-24/ed-1/seq-1/>

Newspaper Page Text

[»SOCIALIZEM JE POSTAL MOČAN POLITIČNI FAKTOR." iS'S'lS""
—— ——
DELAVCI!
Naprej t« »»obodo iii pravice »roje! Izgubiti
gc morete ničesar, pridobite pa lahko vae.
Naročnina (subscription):
$l.iO oa leto. "x na pol leta ta Ameriko ($1.50
per year, 75c half year in America, i: na jeto.
|1 pol leta ia Evropo ($: per year Si per half
year for Europe.
Štev. 28. (No 28.)
Kn'-r.l *• matter. !>»■ « IVOT »t tlir |K>«t off,4,
•t Ohlsaxil 1,1. utidnt Ih." Act . f UOOK-. .. of M.reh Jr.l IK7V
Office: 58" So. I'entfe Ave "DelftVI i \ S» h d*Ž*-l(t. združite S©"
Chicago. III.. 24. maqca ( larch). 1908.
LIST ZA INTERESE
DELAVSKEGA LJUDSTVA
THIS PAPER IS DE WlD
TO THE INTERESTS OF THE
WORKING CLASS.
. »
Leto III. (Vo . III.)
Resolucija organiziranih rudarjev
V ELY, MINN.
Jly, Minn., 1. marca 190$.—
priudnjem zborovanju krajev
ne Rudarske zveze št. 219 v Ely,
VsU'rn Federation of Miners,
ono mi radarji in delavci, člani i
»enovane organizacije, odobrili
iledečo resolucijo, s ktero apelu
jemo na we organizirane delavce
in delavtee v Združenih državah
da naj br«tobzirno postopajo /.
nakim onim delavcem, ki pride
t njih kraj brv/. "Cuion Card"
tli brat nnijske i/kaznice.
RESOLUCIJA
Mi rudarji in delavci v železnem
okrožju in mesta Ely, si s teškim
delom služimo svoj kruh, tako da
nam ni mogoče si prihraniti niku
korinega denarja za stare dni.
Ker torej delodajalci v okolici
igorej imenovanega mesta in v I
felernom okrožju postopajo nečlo
veško z delavci in nas priganjajo)
kot nemo živino, da je nemogoče j
človeku opravljati taJco delo ce
Io svoje življenje:
ker dalje vidimo, da lastniki rii- j
dni kov dobivajo na milijone do-!
bička z našimi krvavimi žulji in
t našim težkim delom, ki ga more
mo delavci dan za dnevom oprav
ljati v globočiui zemlje za malo:
plačo;
ker tudi vidimo, da mezdna suž
nost delavca pod kapitalizmom je
Tsak dan hujša, tako da je delavec
dam« na slabšem nego je bil črni
■oženj na jugu, ki ga je oslobodil
Abraham Lincoln;
ker nadalje uvidimo, da posame
y Nezadovoljnost je korenina vsa
f kemu napredku.
Delavec, ki nasprotuje socialu
**' SUM, UMpfutiFjc mŠtit achii »■■ •——i
Ali se bo ameriško ljudstvo pu
stilo vedno, vedno in vedno bluf
fatit!
Mnog«. je delavcev, ki itrnoruje
jo razredno borbo, toda razredna
borba ne ignoruje njih.
Prava svoboda zavisi od eko
nomske svobode. In za tako svo
bodo se bori socializem.
Vse je protiustavno — samo
pripomniti koleno pred kapita
lizmom je ustavno iti pravično.
Delavci! V jeseni lahko plaču
jete za Roosevelta, Tafta. Bryan a
ali kterega «i bodi kapitalista in
Jez par let bodete spet imeli "ve
like počitnice."
Tirani lahko aretirajo, zaprejo
in obesijo na vislice vse sociali
ste, a ne morejo aretirati, zapreti
in obesiti na vislice resnico, kte
ro učijo socialisti.
Republikanska stranka se bo
ri za stvari, kakršne so zdaj; de
mokratična stranka se bori za st
vari, kakršne so bile pred petnaj
stimi leti; socialistična stranka se
bori za stvari, kakršne bi morale
biti in kokršne tudi bodejo.
Charles Morse v New Yorku
nedavno kapitalist. posestnik
dvajset milijonov dolarjev, je da
nes — revež in še vrh tega zloči
nec. Ruiniral tra je kapitalizem.
V lastnem hojratstvu je utonil.
Tako bo nekega dne končal tudi
Mr. kapitalizem.
Morgan pravi. da delavstvo
mora sprejeti manjo plačo ali pa
— stradati. Gompers pa pravi, da
delavstvo ne ho nikoli sprejelo
nižje plače. Kdo bo zmagal T Nam
*e dozdeva, da Morgan. Morgan
m vsi ostali morffanovei bode j <
tako dolgo zmagovalci, dokler se
delavstvo ne oprine svojega oro
žja — glasovnice.
Tmstijansko vprašanje je da
nes eno najvažnejših vprašanj v'
Zed i njenih državah. In to vpraša-'
nje. jei kaj je storiti s trusti f |
Republikanci — pravi republi
kanci — pravijo: trusti naj vla
dajo nad ljudstvom; demokrati
pravijo: ljudstvo naj zdrobi tru
*te. Mi socialisti pa pravimo: lju
ditvo naj vlada nad trusti. Kdo i
tta pravT
zncmu delavcu rc ni mogoče iz
trgati iz verig kapitalističnega su
ženjstva. a ker inianio ljubezen do
svojih trpečih tovarišev in do na
ših žena in otrok, tla bo jim radi
priskrbeli bolje življenje:
smo se a po razumeli mi rudarji
in delavci in se pridružili delavski
organizaciji Zapadni Kudarski
Zvezi, ktera vabi pod svoje okri
lje delavce vseh narodnosti.
Ker je pa meti nami zavednimi
rudarji, ki smo člani imenovane
organizacije, tudi nekaj takih de
lavcev. kteri nečejo pristopiti k
Kudarski Zvezi, d as i uvidijo, da
je to zelo koristna organizacija /a
nas i naše otroke, temveč se raje
laskajo lastnikom rudnikov in s
tem pomagajo vezati verige suž
n ost i nam in našim otrokom,
1. Zaključujemo danes zbrani
rudarji apel na vse organizirane
delavec in delavke sirom Združe
nih držav, da če pridete v dotiko
z delavcem, ki pride iz železnega
okrožja v Mincssoti in ki bode
brez unijske karte (I'nion mem
bership Card") da ga prezirate kot
izdajnika svojega stanu, kteri ne
posredno pomaga kapitalistu tr
pinčiti ubope delavce.
2. Zaključujemo, da se ta reso
lucija obelodani v "Miners Maga
zine", glasilu \V. F. M. in v mno
gih delavskih listih v Združenih
državah.
Ely Miners Union
No. 219 Western Fede
(Pečat) ration of Miners
Prava anarhija vlada v eui tre
tjini driave Kentucky. To anar
hijo je provzročil tobačni trust;
provzročili so jo kapitalisti. To
ins. *T"*
hija sta napravili že nad sto tisoč
dolarjev materijolne škode v Ken
tucky-u in prizadjali smrt mno
gim osebam, a nihčese ne gane pro
ti anarhističnemu tobačnemu tru
stu. Governor omenjene države je
pri volji izdati tisoče in tisoče d<»
larjev, da zatre anarhijo. namesto
da bi pravo /atrl privatno lastniš
tvo tobačnega trust a, ki je oče a
narhije. Kentucky je demokratič
na torej Brvanova država. Zaka.i
se ne posluži Bryan svojih tuli "iz
vornih sredstev" proti anarhisti
čnim trustom Aha!
Clevelandski "Plain Dealer"
poroča, da j« 27. m. in. v Olevelan
du umrl vsled lakote Russell Page,
star vojni veteran iz civilne vojne,
v kteri je bil tudi pohabljen za
vse svoje življenje.— l'mrl vsled
jakote! To je staremu veteranu na
grada za njegovo herojstvo. Tako
plačuje plutokraeija one. ki si v
svoji mladosti 'vezali svoje živ
ljenje za njo. Dokler je bil Page
mlad in telesno močan, vpotrebili
so ga kapitalisti 7.a človeško klav
nico. kjer se koljejo ljudje za inte
rese kapitalizma in vladajočega
razreda sploh, ko je pa revček v
sled poliabljenosti in starosti te
lesno onemogel, moral je žalostno
poginiti vsled gladu. Ali ni to do
bra šola za patriotarde. ki se tako
navdušujejo ob pisanih eapah ar
made T
Ali sto že bili v gledališču in opa
zovali v začetku drugega ali tre
tjega dejanja, kako so naenkrat
ugasnile lyei. nastal mrak in tišina
kako se je po «"• a s i dvignil zastor
in prikazal oder v temo zavit, na
kterem je semintja švigal umeten
blisk med grmenjem in treskom,
kar je predstavljalo hudo uro! Ste
videli? X't>. potem si predstavljaj
te oni prizor 7. resničnim svetom,
svetom, karšen je danes pod kapi
tal istien i m družabnim redom. Ka
pitalistične ekonomske nevihte di
vjajo nepretrgano, kterih zle po
slediee občuti najhuje izsesavani
proletariat. Kapitalizem je naj
grše vreme, kar ga je kdaj doži
vela človeška družba. Evropskim
ekonomistom je prišlo na misel, da
streljanje v oblake prežene hudo
uro in obvaruje jwdjedelea pred to
čo. Podobnega sredstva se bo po
služil tudi proletariat. Top soeia
lizma bo tako dolgo grmel proti
črnim oblakom kapitalizma, do
kler« se ne razprši in ne nastane
jasni dan srečnejše bodočnosti v
' človeški družbi.
M7 mož poseduje Zedin
jene države.
Kdo jo lastnik Zedinjenih dr
žav Kdo kontrolira vso industri
jo in sploh vse finance v naši re
publiki*.
Sedcuiindcvctdeaet mož! —
Sedemindevetdeset — tri manj
kot sto — kapitalistov i/ med 80
milijonov državljanov poseduje v
se tvorniee, rudnike železnice, ve
le posestva. dalje banke, borze in
sploh vse od česar zavisi ameriška
industrija in finance.
Senator La Follette je 18. t. tu.
v svojem govoru v zvezini senatni
zbornici navedel celo statistiko o
kombinaciji ameriški denarnih
kraljev. t)n je rekel, da direktor
ji dveh velikih bančnih skupin
National City Hank Standart O
il in National Hank of Commer
ce i Mornanl reprezcntirajo ma
lon evse industrijske korporacije
Štirinajst direktorjev od National
Citv banke predseduje štirinajs
tim velikim trustom, ki lastujejo
li.S odstotkov vsega kapitala kar
pa imajo industrijelni trusti v Ze
dinjenih državah. Isti direktorji
— bančni trust National Citv ima
direktorjev — reprezentirajo
] po svojih špekulacijskih zvezah
več kot 3">0 bank. trustnih kompa
! ni j. železnic in indiistrijelnih kor
! |H»racij s kapitalizacijo več kot
$1.200. (H >0.000 (ena milijarda in
dvesto milijonov dolarjev).
Kje so j»a še direktorji od Na
I tional Hank of Commerce kjer pa
šnje kralj Morgan! Teh je devet
intrideset.
Po La Fallettejjevi statistiki po
dajemo tukaj imena vseh !>7 mul
timilijonarjev. ki ponedujejo vso
industrijo in vse bogatstvo Zedi
njenih držav. To so kralji ki po
sedujejo Zedinjene države:
.turn.* Btillman,
Samurl Sloan,
K. H. Harriman,
Taylor,
H. Ilmlje,
.1. H.
II A. t". Tavloc,
\V. Rockefeller,
Henry t". Kri.'k,
P. A. Valentino,
•' H. MH'ormivk,
I!. \V. Perkins,
W. 1». Sloan,
i". S. Fair>hil.|.
.1. VV. Sterling,
H. O. llavemeyer,
M S. Palmer.
Jacob II Si-hiff,
T. II. Hubbanl.
A.Irian l*-lin. Jr..
lirayton Iv«,
I* vi P Morton,
W. Oakman,
T F. Rvan,
(!. W. Young,
Q. P. Baker,
M. T. Pyne,
K. .1. Berwind,
L Klair,
J. P. Drv.Ian,
,r. it i>uk<-.
t J. J. OotiM.
I) (nininnhcira,
V. P. Sny.ler.
II. H. V*n-el«in<l,
John Claflin,
Charlm Imwt,
\V. Ijnng.lon,
J. P. Morgan,
A. I>. Jnilliar>l.
Jam.«« V Jarvie,
If. I). Havca,
P. Cromwell,
II. P. Whitney,
C. A. Pmboclv,
C. 11. Allen. '
l A. W. Krcch,
f. I SSs.:
V. Morawitr,
Paul Morton.
J. 3. Antor,
A. N. Itra.ly,
Augimt It.-lmnnt,
C. II. Maekay,
r W Morse,
o. H. Payne,
J. IV Rockefeller,
Jinut Sjwver.
< M. Schwab.
P. W. Van.K-rbilt,
llenrv Walters,
\V. S. Webb,
J. O. Armour,
.1 .1 M itchell,
I.. P. Swift,
•r. .r, t ooi,K...
V. T!i:i\er.
I'. A. It Wi.lencr,
Samuel Re«,
E. H Morris,
C. M. Pejiew,
II. M. Flager,
.r. M. Fargo,
E«lwin I law ley,
J. it Il.gem&n,
.1. 11. Hyde.
VV. If. Sl'H.re,
1». O. Mills.
A. E. Orr.
It. <> Reitl,
H II Rogers,
I iiar!<-» St«*«-!e,
II. M. Trornbley.
W. K. Vanderb'ilt,
•f. T Waterhury.
K. P. C. Young,
• 'harl«"t I>:iw.n,
J. B, Forgan,
V It Ream,
Oliver .\nn<s,
N*. It. fligginaon,
Thomas Ikilan,
E. U. C»ry,
.f. H. Converse.
Od blizo in daleč
Socialistični kandidat umorjen?.
16. t. m. so našli v Springfieldu.
111. Jos. Klemboskega. socialistič
nega kandidata /a aldermana. mr
tveca s prt-strcljcno glavo. 1'oleg
trupla jc bil revolver. Ondotni so
cialisti sodijo splošno, da jo sodr.
Klemboski žrtva zlobne roke;
morilec je pa nalašč pustil revol
ver kraj njega, da hi ljudje mis
lili. da je dotičnik izvršil samoti*
mor. Jos. Klemhoski je hil vodja
lit v i« 11 h k i 11 socialistov in energičen
politik Kandidiral je za alderma
na v j>rvi vardi. Nekdo nasprotnih
p«ditikov ga je malo preti smrtjo
svaril, da se naj umakne s kandi
datske listine, ali ga ho pa. kdo
druei "umaknil".
Sodrugi v Springfieldu so pri
čeli z energično preiskavo glede
njegove smrti.
Torej socialisti se smejo tebi nič
meni nič pobijati! To ni anarhis
tično, kaj?.
"Washington Daily Post", nl
tra-kapitalistični list, ki izhaja v
Koimeveltovem "prestolnem" me
Sodrugi čitajte!
S prihodnjo št« vilko ''.Proleluroa "
ur^iii'iiiii prinWontl g>n»'viti UP
TON 8INCLAIB — jer roman
4The Jutigle"
Ta utnktse/iii roiDMA *j« »pisni in
i7.*tul jirt'il t rtiui u*ti fioilr. • U |>t»u
Sinclair, ktori je |>o t >-ni rtvojem delu
sa»l*>vel jhi \ rit ilisfatllPui »vetu
V t< in t-aaii jo ' JUNClJJE'' (.lungli
— slovensko: motvirj
• lii/iv.l itva Mtiia ui
ga j«1 I.Vi.immi rkiteoif
toga ji- roman |>onatiaU
(Itiklh (laopiwr
iiili) in pr-vnlni je
sedemnajst tujih JcrL
To dokazuje . i< - ■ *1 j.
gle" eno najveCjlh
raiuih .del v začetku
In to glaaovito .leto — ■•*.1
It v slovenskem jezika* Oskrbelo je
t<> uredništvo " l'roleta*-a' \ SSodrug
Sinclair mini je • Irage Kro(je dovolil
|tr> vi tti "Jungle" v »^»vmiMiiio in
■ I:iI nam je svoj ^Copyright
"Jungle" bode Uhaja v ''Prole
tiweu" serijalno, a M laide ve*,
iiilali kii iHMlt-mo v prebiti knjigi.
Kdorkoli Hodmguv, »hdUIj< mikov
in Mtajih rojakov itnaf kuliitkaj ve
»elja ik> ftivn, ta L-ole >•» brozdvom
no — fital "Jungle" tod km ki «lo
konca.
"JUNGLE" je predat jI va a do
pičiee resni&na slika if toroletarske
ga to j.- dekvikrgt Ipljenj» Vrti
večidel v ''himgu % «***li4.V t«.
prftrMljivr drame *o *jj4ik. chiknv
ške klavnico 7. vaeniifsvojimi gt.t
liitami. " Jungl« kaj ne
godi n« dnu naMQM ilMšalm« ga •is
temu pravi | isa-te^jtam. OlB je
prebil Nilrm n>t nepoznan
itarailm delavec r Vernicah in se
povnod iiu InetM oti prepri <*a 1 o
hororju, ktivrvgo takotlivo opisuje
v ti knjigi.
"JUNGLE" je ti*t» knjiga, ki je
priiiIila pr«*i!«•••!nika ^waevelta, du
!«• odredil strogo iirebkavo v cbi
VaAkih klavnicah 1. 190», kter* je pa
dognala, da je Sinoiair.'pwiil rwinieo.
■'JUNGLE" je j« mnenju zane
aljivih »vnloralt kritikov poleg
knjige "I'nole Tora'»"*bm" (Stric
Tomova ko#:«) naj«*Qe kn jiievno
delo. km w jih je k«d*j publieirnlo
v Ameriki.
ija 20. «to
■tu, piše z dne 6. marca t. 1. — to
rej ravno istega dne to je padel
imfamni IVnrosejev "bili"
tole:
"Nekaj novega se pojavlja me.I
nami, a nihče dobro ne vidi, kaj je
Vse je snnešano. Gotova stvar pa
je , da socializem postaja močan
politični faktor in noben človek
ne more pomisliti, kaj nam prine
se naša politična bodočnost. Vse
kar vemo. je to. da stari stranki
sta mrtvi."
Haywood v Chicagu.
Moyer-IIavwood-l'ettibone < >i>
ranihna konferenca je na svoji st-ji
• In** 18. t. m. sklenila, da se namie
velika Hrandova dvorana. \.
('lark Krie S?, za veliki javni s
hod, ki se vrši 20 marca ob .'1 uri
pop.. in na k tereni bode govoril
sodr. William 1). Haywood. S<>d
rug Haywood ostane v Chicago od
20. marca do 5. aprila in bode i
mel vsak "lan po eden shod.
Vse ehikaske delavske unije so
obveščene po okrožnici v prihodu
llaywooda v Chicago. Dobrodošel
sodr. Haywood!
Orchard ne bo obešen.
llarrv Orchard, samoizpovednni
morilo«* eksgovernorja St«-im-ut»»*r
ga in največji lopov, kar jih i>i</ua
/. ir< >< I. > i r i a zadnjih petdeset let. jo
bil zadnjo sredo po sodniku \Voo
du v Cnhhvillu. Idaho., obsojen v
smrt na vosala.Obsodba bi se imela
izvršiti 1">. maja t. 1. Sodnik Wood
jo pa. k<> jo izrokel obsodo. pripo
ročal obsojenca k pomiloščenju
smt 110 kazni in sprem i to v isto v
dosmrtno ječo.
Ako so to zgodi, potem jo doka/
tu. da skuša gotova kapitalist i T* i ui
klika oprostiti Oreharda in ira s
praviti ("oz mojo Zedinj<Miili dr
žav.
Ameriška policija v službi rus
kega carja.
Da ima ameriška policija vodno
hrntalnojši rekord, to je znano.
Da je pa naša slavna policija, po
licija v 'free country* pod zvezd
nato zastavo, v službi od nog do
glavo okrvavljenega ruskega car
ja. to bo pa marsikomu nekaj no
vega. In vendar jo re«. Minuli te
den so ohikaški policaji aretirali
nekoga Ankondina Zit.-so-ja. kte
ri je pred par dnevi prišel iz Ru
sijo. Aretacija so je izvršila na že
ljo tukajšnjega ruskega konzula
barona Sehippenbacha. ki ima ba
je "imformaeije". da je Ziteno vr
gel bombo v Carskojem selu, v
Petrogradu, ktera je ubila tri ose
be. Toda konzul je korenito pogo
rel z vso svojo špijonsko kliko.
1'ri policijski preiskavi se je doka
zalo. da Ziteso ima pravilni potni
list in da iii noben bombemetalee
in tudi noben "nevaren" človek.
1\> enotirnem izpraševanju je bil
izpuščen.
1'reganjani ruski revolucionar
ei! Ostanite doma ali pa pojdite j
\ Turčijo — saj .je vseeno!
Za pest rozin in dve pomoranči—
dve leti ječe ...
V .MeniphiKii. Tenn. je črnec Lo
reneo Tomnes minuli eotvrtek vlo
mil v neko hišo in vzel pest ro
zin in dve pomoranči. I ii I je areti-j
ran in <)ruiri dan gnan pred kri
minalno sodi&če.
"Bil sem lačen. da si nisem mo
gel več pomagati, sodnik"— bil
je erneov zagovor ko so ga vpra
šali. zakaj je izvršil tatvino. Tom
nes je priznal krivdo in sodnik ga
je nato obsodil na — dve leti ječe.
Isto sodišče je v prošleni mese
eu oprostilo več oseh, ki so bile o
bodolžene umora odnosno goljufij
Ampak te osebe so imele velik po
litični "puli" za seboj in zato so
bile oproščene. 1'bnifi črnec ni
imel nikakeiM političnega "pu
la". Bil je prwletarec.
Ameriška justiea jadrno biti —
nazaj v dobo inkvizicije!
Sodba Japonca o kapitalizmu in
kristjanatvu.
Naslednje pismo je pisal Japo
nec Sola Kanechi, kteri potuje po
Zedinjenih državah. "Chicago Da
ily Soeialiat-u"
Glasi se:
"Saginaw, Mich. 13. marca 1!*08
"Daily Socialist," Chicago.
Gospodje: — Na bralni mizi v
tukajšnjem hotelu je nekdo pus
til cm> »teyilko "Daily Sociallist-a
To je prvi socialistični lisi. ki sem
ga videl odkar sem zastopil svoj
dom na Japonskom. V njem vidim
isti stari grozoviti rekord kapitali
st iene vlade vojno, rop in dru
ge zločine, ki se gode povsod v
imenu businesa.
InternaeijoutUni kapitalizem hi
mural prekrojiti nektere "božjeI
zapovedi" takole :
Ne ubijaj - izvzeniši v vojni za
profit in pri ropanju slabe jšegai
ljudstva.
Ne kradi — izvzeniši v formi
grahečega profit«.
Kavno zdaj kristjanski narodi
pobijajo na tisoče ljudi v Afriki.
Vaši idijotski misijonarji pa priba
jajo k nam in nam pojejo: ljubi
te svoje sovražnike
Kakšna zloba jv kristjanstvo!
Kristjani ropajo in goljufajo po- i
toni obresti, renta in profita ne sa
mo svoje sovražnike temveč tudi
svoje prijatelje. Na Japonskem mi
ne maramo kristjanstva z njego-1
v i m i izmišljotinami o deviškoroje- j
ii i h bogovih, marveč hočemo mi I
iynhrazbe in znaiistvn. Obdržite
svoje misioriarje doma naj študira- i
jo sociologijo.
Naj pride revolucija!
Sola Kanechi
japonski potnik.
To pismo dokazuje dovolj, da se
imajo Japonci prekleto malo uči
ti od prosvitljenili (!), civilizira
nih* narodov.
DOMAČA VEST.
G. Martin V. Konda, lastnik
"Glasa Svobode" in bivši tajnik
S. N. P. J. je bil 19. marca na iz
vanredni seji društva Slavija št.,
1. S. N. P. J. s šestpetinsko večino
navzočih članov izključen iz ime
novanoga društva in obenem iz
Slovenske Narodne Podporne Jed
note. Izključitev se je izvršila na
podlagi obtožb in dokazov, da je j
g. Konda v svojem listu hujskal
društva in člane zoper Jednoto.
Tako je sodil po društvu Slavija
—narod! .
Kondo-Skubičeva »loniišlija pa
morska kača stfi enako veliki.
4
"Glas Svobode" socijalističcn
list — ničesar o Karl ^larksu in
ničesar o pariški komuni, pač pa
zabavljanje napram S. \. p. .1. In
tak list je ROcijalistiSentfTf
Proletarci agitirajte za "Prole
tarca"! Skrbite, da prodre to na
še delavsko glasilo v hišo sleherne
ga slovenskega delavca.
"Narodno mučeništvo"
Konda si je izdal "extra Gl.
Sv.", v kterem se joka
po stari navadi.
ABSURDNA REKLAMA.
?
M. V Konda spet igra otročje
sme&mi vlogo "narodnega mučeni
ka."
/.m I nji četrtek je bil izključen
i/, društvu Slavij« štev. 1 S. N. 1'.
.1. in to priliko hoče zdaj porabi
ti v reklamo /a svoj umazani list.
Cujte! v nedeljo si je iziial "ex
tra (Sins Svobode", v kterem je
izlil eel škaf 'britkib" solz na
| "strašno krivico (!)", ki se mu je
; baje /godila.
Na prvi strune te extra-izdaje
je citati /. debelimi črkami: Člani
in društvu S. N. 1*. J. pozor! M. V.
Konda je izključen.
Strašno:;! Senzacija! "Gorosta
sno!!!" Svet se podira! Člani in
društva, pozor! Njegovo Veličan
stvo. Mr. boss je izključen! Da se
je moglo kaj tacega zgoditi!
O. Koada ji* prefrigan! F.ne
zmožnosti mu ne more nihče odre
či, in ta je: jezuitizem. V jezuitski
navihanosti je on ne dosežen, le
škoda. tla ne nosi kute, kajti da
nes l>i bil že lahko "čni papež".
Društvo Klavija je izključilo Kon
data iz svoje srede ker je v svo
jem listu kot Klobučarjev zavez
t nik hujskal druitva in člane k
razdoru •! od note s tem, da je lagal
o nekaki " Zvezi, na ktero se naj
v bodoče pošilja assesment.
Da bi svoje "narodno mučeni*
tvo" se bolj poveličal, je pa Kon
da v svojem "extra" povedal, da
ni že več kot tri mesece pisal niti
črkiee v "Glas Svobode."
Kaka laži ,
r - nmfflrvrtEms »M? Iwri
ktera je izšla 17. januarja t. I. in
našli bodete dolgo klobaso na pr
vi in konec te na osmi strani pod
ktero je bahato podpisan: Martin
V. Kotida. V ti klobasi se razprav
lja o 1. štev. "Glasila S. N. 1*. J."
in meče blato na br. Kržeta.
Koliko je od 17. jan. pa do danes?
Več kot tri mesece?!
To dokazuje dovolj, da je Kon
da s svojim la/.njivim "extra"
slaba naletel v javnosti. Vse nje
govo jezuitsko zavijanje in vsa
njegova ciganska prefriganost mu
ne bo pomagala, samo da razsod
ni slovenski delavci skoro spozna
jo njegov bluff. Le naj napada po
samezne sodruge kolikor hoče. Le
naj napada sodr. Zavrtnika —kte
ri nota bene ni bil niti na seji, ko
se je Kondata izključilo — bolni
ku se ne bo dosti odgovarjalo.
Človeka, kterega je društvo Sla
vija spoznalo nevrednim članom
S. X. 1'. «1.. se bo odslej preziralo.
"Narodno mučeništvo" ne bo
več neslo, kakor je enkrat . . .
KAPITALISTIČNI I'MORI.
iileneoe, <).. marca. Kosem
liil danes pri delu v rovu, ki ji last
Ilirehland 1'oal t'«., pride okoli 10
ure predpoldne k meni voznik
i Slovm-f i in mi reče: Pojdi do
mov enega j< ubilo" Ko sem pri
šel na površje, povedali so mi, da
dotični nesrene/. je Ivan Tneak,
doma i/. (Jalieije, kjer tudi zapuš
ča /eno in dva otroka.
Doma sem pa zvedel, da je ravno
preti eno uro ul>ilo v drugem ro
vu. ki je pol milje odaljen od naše
ga. tudi enega Slovenea, Frane
Mlakarja po imenu. Nesrečnež je
l>il doma i/ Bučke na dolenje Kra
njskem in je bil star L! I let. Mla
kar je liil pred enim letom član
društ \ a liratst v o M l S. N. 1'. .1. v
Steel, <>.. a ga ji' pustil ker s<- mu
j- /.delo preveč plačevati $1 na me.
see. Drugače .je lnl pa fant varčen,
mirnega značaja in sploh priljub
ljen pri tukajšnjih rojakih. V 4 le- i
tih svojega bivanja v Ameriki si
je prihranil precej denarja. Delav
ci ne zamerjajte podpornih druš
tev; ne puščajte jih kajti nesre
ča nikoli ne počiva.
Torej dva kajitalistična umora
v eni uri Ubogi delavec! delaš in
trpiš /a kapitaliste, da jih mast
no rediš,— kar pride dan in ubi
je te.
To ti je nagrada I
Pozdrav vsem čitateljem "Pro
let area",
John Kravanja.
Generalni štrajk pivovarjev v St.
Louis u.
\ St, Louisu. oil., so /aštrajkali
vsi pivovarn ški delavci, ;{500 po
šte\ ilu. 1'ivovarskc družbe so zad
nji «ms hudo prezirale unijsko de
lavce in so hot<'l<- po vsi >.li uve
sti odprlo Belo Pivovarske li
niji' so se končno t< ga naveličale
in ko je tudi število neunijakih
delavcev doseglo višek — progla
sile so štrajk.
Strajk premogarjev. *
Operatorji mehkega premoga in
zastopniki premogarjev se še niso
zedinili glede plačilne lestvice.
Vse kaže. da je veliki premogar
ski štrajk neizogiben. Kolikor je
pa razvidno iz sedanje situacije, i
grajo operatorji v tem pogajanju
za plače čudno vlogo. Vidi se, ka
kor da bi operatorji sami želeli
štrajka. Mezdno konferenco odla
šajo od dne do dne, a nasprotno
pa hitijo z nakupičevanjem pre
moga po vseh skladiščih.
Zadnje dneve je došla vest, da
nameravajo operatorji ustaviti
vse delo v preniogokopih v državi
Iowa 1. aprila.
Pred štrajkom.
Glencoe, O., 20. marca. — Kakor
sem že zadnjič poročal, delalo se
je v tukajšnjih premogovih rovih
v<-s čas gospodarske krizi' samo po
dva dni v tednu. 15. t. m. nam je
pa naznanila Hiehland Coal Co.,
da se bo odslej delalo s polnim
parom. In res, to se je tudi zgodi
lo. Kompanisti menda slutijo stav
ko, ki se prične 1. aprila, zato pa
hočejo pripraviti veliko zalogo pre
moga, da bi med štrajkom tem lož
ratorji premoga se očividno pri
pravljajo na štrajk. Delati mora
mo na vse pretege, samo da se na
kupiči več premoga in se ob času
štrajka dalj časa kljubuje zahte
vam premogarjev. Naše poslova
nje se najbrž popolnema ustavi
dne :J1. marca. — Simon Kavčič.
Znižanje plače.
V sedmih velikih tvornicah za
platno, v Lowell. so znižali
delavcem plače za 1(1 oilstotkov.
•J.'MMto tekstilnih delavcev je priza
detih.
Proč od Dulutha, Minn.!
.Mi/arji in stavbinski delavci, ne
v Dulutli. M inneapolis in St. Paul!
Kontraktorji za grajenje poslopij
odpuščajo unijske delavec imeno
vanih strok in nameravajo s po
močjo neunijcev imeti "odprto
tlelo" (open shopj. Prekri
žajte jim račune! Ne v imenova
no kraje!
Armada brezposelnih.
100,000 brezposelnih delavcev v
1'liiladelphiji. l'a.!
Med temi je 45,000 tekstilnih
delavcev in 35,000 stuvbinsk'h de
lavcev.
40,000 brezposelnih v St. Lopi
su!
Državni delavski komisar Hil
ler v St. Louisn naznanja, da je
40 odstotkov delavcev v imenova
nem mestu brez dela. l*o njegovem
poročilu je bilo minulo je«cn pred
kr./.o sto tisoč delavcev v St. Lo
uisu: potemtakem je danes tam
40.000 brezposleeev.
DENARJE v STARO DOMOVINO
POŠILJAMO:
7% f It Si
u f u»> IS
Km # M «0
/» f 10-' f o
/.* * t* 01
ta #u»i: • <»
P •»rh a
&o kron
U« 1.M1
2«»o «ro»
kron
I0it» <r »u
JkXJO kron
»lah !>■»•
11»
11 pri > U 1
n.» j.« nak»/ftt)<* i-,;,..in
'»j ; v .»rja 4blui
N»»# <l<*iiarn<* |M>>iljat**»/j. a^uj« * k*.
po-««i hranilni um.J r II <1o IJ cln»h
l>» H4-jr t.an j ali )«»n*); r II f n»J» d *
w i vini \ »h r*irl
irlrtnrm iI»bjh an »k«* y ■ l><».
initio M fi.-y «>r«|< r »II |mNiw
York H ink i»r»ft
Frank Sakser Co.
I09 (• reofitalch St., Mc* York
ft I04 S|. Clair Ave., N H.
Cleveland, Ohio

Proletarec. [volume], March 24, 1908, Image 1
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], March 24, 1908, Image 1 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], March 24, 1908, Image 1
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??