Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, March 31, 1908, Image 1

Search America's historic newspaper pages from 1756-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, March 31, 1908, Image 1',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1908-03-31/ed-1/seq-1.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1908-03-31/ed-1/seq-1.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1908-03-31/ed-1/seq-1/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1908-03-31/ed-1/seq-1/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], March 31, 1908, Image 1
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 4. Page

All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (4.1 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 31 March 1908. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1908-03-31/ed-1/seq-1/>

Newspaper Page Text

70 premogarjev je zopet ž rje v kapitalistične anarhije!
DHLaVCI!
Naprej t« *vobo«lo iti pravice »»oje' Izgubiti
ae morvt'' ničesar, pridobite pa lahko vie.
Naročtiitiu (subscription^:
$1. 0 na leto. 7*c na pol leta za Ameriko išl.SO
per year. 75c half year in America, •fina leto,
$1 pol leta za Evropo (f. |x;r /car 51 per half
year for Europe.
I nt"!» 1 » •-c.hi.I — lintlln. l>f it. Ijtr »tit,« |hmi oftk
*' Clura.K. HI , II I, i If tho Act of CnngrrM «f Jr. I
'•Delavii vseh dežel«, združite se"
LIST ZA INTERESE
DELAVSKEGA LJUDSTVA.
THIS PAVER IS DEVOTED
TO THE INTERESTS OF THE
WORKING CLASS.
Stev. (No.) 29.
Chicago. Ill" Si. ntkrca ("March). 1908.
J
Leto (Vol.) III.
p •
r
UVAŽUJTE!
Cenjen i soil rug i in somišljeniki
kterili ne zanima sedanji boj v
Slov. Nar. 1'orp. Jednoti, nuj nam
oprostijo na današnji številki
MProletarea", ktere vsebina s«- jh>
večini nanaša na ta boj.
"Prolctaree" se ne bi nikoli
mešal v ta boj, da ga niso tako
rekoč izavali naši nasprotniki, ki
bu obenem nasprotniki S. N. I*. J.,
s podlim obrekovanjem, da je naš
list v nekaki 'zaroti' zopet jedno
to.
Da pokažemo rovarjem, da nam
je ta blagor in napredek jednote
več kot njim in da mi še v sanj
ah ne vemo, o kaki zaroti, odprli
gnio predale v " Proletareu" vsa
kemu. ki htx'e izreči svoje mne
nje v prilog jednot iiieiuii boju. To
velja v prvi vrsti za naae sodru
ge. ki so obenem člani jeduote, a
v ostalem imajo prostor na razpo
lag" tudi cen. društva.
Zapomnite si: le kot člani ali
društva jednote sinete pisati v
"Proletarea". nikakor pa ne v i
menu kakega soeia! stičnega klu
ba. ali kot klub sam. Naša soci
alistična organizacija nima niče
sar opraviti s tem jednotincui bo
jem. tatorej je tudi ni treba vla
žiti v boj.
Obenem prosimo sodrutre dopis
nike. da naj kolikor mogoee piše
jo bolj na kratko; kratko pa je
drnato.
One sodrnge. ki radi ne vidi
jo ta boj. prosimo potrpljenja
saj ne bo trajal dolgo.
Ured ništvo.
Sme nekdo imeti vse, ali naj
ima vsakdo nekaj T
. - Dolar, ktcrega j<- pridobil člo
vek. no da bi ua zaslužil, je pri
krajšan pri drugemu, kteri ga je
HHr11—
Bogastvo, ki g>» imajo v rokah
kapitalist i. kteri nič ne producing
jo. je lastnina brezposestnrh delav
cev. ki vse producirajo.
Eden sodnik v Montaui je de
jal. da "bog je • 1 ;il človeku roke,
s kterimi sni«- delati kar hoče." To
ni anarhistično! Kaj. ko bi s.- ko
mu zljubilo p»«eei z roko v sodni
kov žep!
Danes imamo dve vr.ti brezpo
selnih. \a i strani je milijon
delavcev, ki iščejo dela. a na dru
gi struni je tisoč kapitalističnih
parasitov. ki nikoli nič ne delajo,
dasiravno so mastno plačani.
Sreča za l.ineolna. -Jeffersona iti
drupe prijatelje pravice, da se ni
so ro lili pol stoletja pozneje. Ko
bi ti pravični možje živeli danes,
preganjali bi jih kapitalisti in za
pirali v ječe. Mili bi socialisti.
Prišli teden je bila v ('hieagu
aretirana 4fdctna Christine Kas
.lutio, ker je šla bosonoga po
State streetu. Sirota ni imela čev
ljev in zato je bila aretirana. Pri
šli luno že tako daleč, da siromak
se več ne sme pokazati na ulico.
Dobijo se ljudje še z.miraj. ki
hočemo raje biti bosjatinovi :»si
kakor da bi se postavili v bran za
svoje pravice. Ti ljudje mislijo
da niso za drugo ustvarjeni kakor
za hlapčevstvo in snžiiost. Xekdo
mora biti gospodar — pravijo. Do
bro! Zakaj pa ne bi bil ravno dela
vec ta 'nekdo'.'
Znamenite so besede, ki .jih je
izrekal nedavno Ta ft v Kansas Ci
tjr; Obe stari stranki republikan
ska 'i demokratična se morati
združiti za boj zoper socializem.
Kajn«-, pred štirimi leti so s<- naši
prvaki smejali socialistom ?•■*: ko
liko vas pa je. Politikarji a la
Taft ne vedo. da je kanitalizein s
svojimi krizami uajholja garanci
ja ,.n socialistični obstoj, naraš
čaj sil končni triumf.
Ako ti- kompanija odslovi od
dela. ali dene na "blacklist", ne
pritožnj se. ne povej tega niko
mur. kajti po novem zakonu, kte
rega je odobrilo zvezino nadsodii
če, lahko z:q>adeš kazni. Seveda,
to je samo za linijske delavce : ako
nisi v uniji potem ti po tem zako
nu ne morejo nič. Najbolje je to
rej, da si tiho in da leto za letom,
dobo za dobo vedno glasuješ za re
puhlikanski ali demokratski ti
ket iloklor boš imel zadosti. •
Možje, ki posedujejo liuputvo
v deželi, posedujejo obcuem tudi
sodišča, šole. umetnost, eerkve in
moralo. Vsaka institucija zavisi
oil kapitalist lene podpore. Ker pla
eujejo kapitalisti učitelje, diktira
jo tudi, kaj uči učitelj. V šoli.
eerkvi. gledišču. povsod ima kapi
talizem svoj t roti od koder se v
besedi, slikali in prilikah zasuž
njnje misel proletaistke^a ljud
stva. 1 iranom ni dovolj, da je de
lavee telesno rob. marveč hočejo
da je delavec tudi sužniških misli.
Ka/hene so idej.- o pravici. Ka
dar kralja pahnejo s prestola. 011
si ntisli. da so mu ljudje storili
najveejo krivico, ko so mu odvze
li t ron in krono. Ko so sužnjedržce
razlastili sužnjev, zagnali so le ti
silni krik o krivici, ki se jim je
baje zgodila. Kavno tako se kisli
jo tudi industrijelni kralji in oči
tajo nam socialistom, da smo krivi
eniki. ker jih hočemo razlastiti
sredstev /a produkcijo. Vsak vrafr
ima svoj pojem o morali in tako
imajo tudi kapitalisti svojo mora
lo. ktera služi le njim na korist.
Samuel < lumpers. predsednik or
ganizucije American Federation
of Labor, je v Washingtonu prosil
zbornični delavski odsek, (la naj v
zbornici v/ume na znanje "bili"
za osemurni delavnik. Tako liitm
pere. Oh, mila nam mnjka! Dokler
Kodo voditelji organiziranih de
lavcev febtali kot psički s košari
co v gobcu in klečali |>red zako
nodajalci — proltlcto malo bodejo
delavci na bol jem. Zakaj delavci
ne izvolijo svojih zakonodajalcev
kteri bi zahtevali v kongresu, a
ne prosili tla se odobrijo postave
My dear old Calumet! Vrlitn po
Iitikarjcm v tem mestu, kteri so
|mmI copato rudnišk h magnatov
je Hit socializem pred par leti to
liko. kolikor je odraščenini ljudem
'divji mož." A kaj iiUtno danes T
Finski sn.- alisti v Calumctii so po
stali že tako močni. <la so l»ili mo
dri mestni politikarji primorani
pred nekaj dnevi sklicati javni
shod. s programom: kako zatreti
socialisti*. Kakor posnemamo i/ po
ročila. se jim je pa ta manever te
meljito ponesrečil: siromaki niso
imeli govornika, ki bi znal |w>bi
jati socializem. l!bo|fi hlapci kapi
talizma !
Po navdušenih prepirih in jav
nem kavsanju smo videti Sloven
ci jako talentiran narod! Poleg
medsebojnih načelnih bojev mora
mo se klestiti tudi v lastnih tabo
rili: to je lepo. častivredno in po
vzdignje nas nad vse kult urn«- na
rode! t 'o eni mirujejo - niso za
nič. Sele z rogoviljenjem pokaže
jo. da živijo. Ker m slučajno Slo
venec in hočeš kaj veljati — ali
kaj dobrega storiti za 'narod', iz
misli si kako neumnost. zabeli jo
z. debelimi [wovkami in s svojim
častitim podpisom daj to v "caj
tenge" — to bos slavni človek. Be
sede "sloga" bi sploh ne smelo bi
ti v slovenskem slovarju. Kajti o
ti besedi imamo Slovenci ravno to
liko pojma kot n dijamantnem
gradu v deveti deželi. In še se naj
dejo idealisti, ki sanjajo nekaj o ze
dmjenciu STovnnstvu! Kje so vam
glave! Recimo, da bi imeli Sloven
ci svojo republiko kolikokrat na
leto bi volili predsednika?!
POJASNILO IN NASVET.
Vsem članom S. N. P. .1.. ki ho
čejo imeti novo konvencijo, pojas
niijem. da so na krivej poti. Pridi
te v Chicago, kogar zanima, in
prepričali se bodete. da je vse go
la laž kar p;šc <;las Svobode. Ko
bi imeli bratje izven Chicago vse
pred očmi. kakor imamo mi. ne bi
pomagali Konda-Klobučarjevi kli
ki rušiti jednote.
Xo\a konvencija pomenila bi
smrt S. X. P. J.
Ves odbor je pravilno postopal
edini Klobučar se Še zvija z bla
gajno. ker nima \se v redu. Sodi
te po svojem prepričanju in ne ve
rujte vsega, kar vam natveze Kb>
i linear, Konda and Co.
John Petrič. član Narodnih Vi
tezov štev. S. X. P. ,T.
I Od blizo in daleč |
«■««♦»»«««««««««<>««««❖♦«
Haywood v Chicagu.
Win. I). Haywood je dospel v
Chicago zadnji |x-t«-U in ostane tn
d« prihodnjega pondeljka. V ne
deljo je govoril sodr. Haywood ob
1 ;:?(• v I'ilseii Turner dvorani na
Ashland »ve. and lSili St. p red »'•«•
škiini socialisti in dclaveskiini or
ganizacijami. Navzoče je bilo tudi
lepo številu slovenskih in hrvats
kih sodnikov. Isti dan je imel
siulr. Haywood še dva druga sho
da. m s,"cr ob. 'J ;:t0 na 7«» A'lam.-.
St. preil tipografično unijo in »h j
:{.:{<» v Mrands dvorani. Krie and
V Clark St . kjer je !>il velikan-1
sk; shod sklican po Mover. Hay
wood and I*et t i !>• >ne obrambni koti
ferenei.
Včeraj j'' govoril Haywood v j
Vorwarts Turner Hall. 12th St
and Western avq.
Danes govori v N'ortli Side
Trade Urtion Hall. 55 N. OUrk St..
začetek ob s uri zvečer.
Ostali Huyowodovi shodi s vr
še: jutri, to je v sredo 1. aprila ra
vno tam kot danes. V f-etvrtek
aprila. N". S .le Turner 11.ill. 7
N' Clark St. V petek •'!. aprila.
Phoenix Hall. Setlgwieck and Di
vision St. ob Id iiri /večer V so
boto I. apr Kratids Hall ol> t uri
pop V nedeljo ."V apr.. Chicago
Heights Opera House ob 1(1 uri
pre« I pop.; Oriental Big. l'J'J l.a
Salle St.. ob '2 uri p<ip.
Graft na debelo.
V Chicagn s.» /.-uhlji teden od
krili velikanski irratt. ki
osvetljuje današnji tini sistem. 1*
nion Trnetion t'n. (eentnoždezni 1
ška družba 1 je v zvezi z mnogimi I
i drugimi velikimi firmami ogolju-j
krf* U *»;■»!. nit. Ir -kU.v iUU»iU I
tajnega povečanja vodnih cevi. Te
eevi smejo namreč v premeru me !
riti samo 4 palce. a irrafterji so jih
pt»tajno |x»veeali n.i ti paleev ti ta
ko ukradli mestu do tri milijon
iralonovo vode v kratkem nisn. ne
da l)i uradniki v mestnem vodnem
department!! o tem kaj vedeli Ce
la zadeva ure /daj pr« I veIeporeto|
grand jury.)
Bomba v New Yorku. ,
Zadnjo solxito popoldne je lieki
Seliir Cohen alias Silverstein sku
šal, vreči Itornho na I'liion Square
parku v New Voku med policaje
a ista mu je eksplodirala v roki.
in ira grozno raznn-sarila dočim
j«* njepovena tovariša, ki ji* /ra
ven stal. uliila do smrti. Cohen
smrtno ranjen, je hil odpeljan v
boiiiieo. Lahko ranjenih je tudi
več drugih oseh.
S* a Union Square v New Turku
se je isti dan imel vršiti shod
hre/.|Hiseluih. toda ta shod je zab
ranila policija. l."».(HM( brezjmsel-'
nili delavcev se je neki zbralo v
Union Square parku, kterc je pa
naskočila policija in jih ifonila na
vse strani. llrezjMi.sclni. pevajoči
marseljezo. so se mirno razšli in
park je bil razen policajev }.c inii
lene prazen ko je tam eksplodira
la bomba.
Kapitalistični umor.
<irozna ra/.strelba se je pripeti
la •J- marca v premogokopn Ste\
1 f'nion Pacific Coal kompanije
v llaiina. Vvo l*o prvem poroči
lu je preniotrarjev ubitih. Prvcj
razstreliti je nato kmalo sledila
d mira še močnejša in pokopala re
šilno lil. št V■ . petdeset mož po šte
vilu. ki se je takoj po prvi eks
plozijo podalo na delo. da reši pre
inogarje, kar je ostalo še živih.
PROPALI LJUDJE.
Zadnja številka "<;las Svoho
de" nadaljuje svoje umazano
delo Tisočkrat je bilo že citati v
tem listu ene in iste stvari, ene in
iste laži in podtikanje. Ko smo
jih uprašali naj dokažejo, kje
snuje Proletares kako zaroto zo
per S. V I'. J., kje dela na to. da
hi postal irlasilo iste in od kod
imajo vest. da s.- men: preseliti'
Proletarca v Cleveland — so ti
ljudje molčali in molčijo še danes.
Zakaj molče T — Ker je laž kar
ko pisali!!
Kar so rodi domišljavemu
Kondu v njegovi puhli glavi, to
potem zanese v svoj 4lajb žurnal'
S." (Joljiifive misli ga pač
vedno nadlegujejo vse vidi na
robe pit kriči o nev^n: osti kakor
kak pijanec. ki niofi da ga obje
mljejo valovi, da.sfljc v |>ost«lji
V 'Mil. Svobode'^ot' 'J7. marca
ki- na vso mogoče na^iue "dokazu
je" o za rot i ( ki ft v resnici v
uredništvu "(JI. Svv", zato je bil
tudi M. V. Konda j izključen.) pa
se navaja, da vse m vodijo ljudje
v Cleveland)! v pora/umu 7.a
vertnika. Da pogtH rimo ljudi /.o-,
pet tj«* kamor sp dajo — med!
lažnjivce — citira* o u zapisnika
III. konvencije, nI kntori je bil
tudi Konda — o *tavek ki *e
glasi:
Br. Zavertnik st*jri predlog, da
se inkorporacija •tadnotc nesme
prenašati brez sklepa konvencije
Se sprejme. Tn j«r zapisano tia
strani 21 III zapiamka iz konven
cije v l.a Sallu, 11.^
To je dokaz, da hočejo ljudje,
ki iščejo le intrig 'tu razdor jed
note izviti nekaj i^itrte. da bi čla
ne razburili in seb^ujlHdili pot.
To je torej ob e^em dokaz, da
Konda vedoma la2l! — samo da
bi šlo. l'
Konda se je pro£ gotovim ose
bam izraz.il. da b&j&c rova! proti
novemu odboru, ttto dolgo, da se
pride do konca —
To pove dovolj :cš tem je hotel
reči tako: dolgo bifln blatil osebe,
da bodo same pustile vse skupaj
potem pridem pa ,mr. na vrsto -
li koritu. Toda to $e ne bo zgodi
la! zato bodo skrb'di člani jedno
te! Na v«*« 11 i l>i IrJiko vsepolno
laži. katere postavlja Konda za
utemeljitev njegov))! manipulacij
toda dovolj je; *ij vedo 1 judj«
kdo je Konda — :
Tak človek, ki priporoča dni
(fini ljudem goljufajo zato. da Ui
njemu nesl'i — jji| vreden, da se
žnjim pečamo taks natanko glede
njegovih p«i<itik«pt
-riiiHw" ,
ni. ko *e njeirrfv list prezira in J
izobči iz naše srede!
Last PROPALtH ljadi SVO
HODNO l'ROIWDK!!!
("lan S. N I', d
in soc. kluba \ i 'h n-agii
I Delavsko gibanje I
^r^;«x*-'.*-X'*>'X*<*s*v*:"'.-<MX,<K''!--.
N.id trilijon delavcev brez posla
I'o dolgotrajnem nabiranju >t;i
t ist i <"■ 11: h podatkov o it t* v kill Im-/.
{KMt'lnih v Združenih državah s.
.ji* končno posrečilo dobiti — dasi
še ii»- popoln — rezultat, kterrga
poka/.iijcjo spodnje številke.
Sledeče je število bre/poselnih
■ li-lavi-fv v posameznih državah
kolikor Nf je moglo dognati:
.Maltama
< 'alifornia
('olorado
Connecticut
IVlaw are
Illinois
Iowa
Kansas
Maine
Massachusetts
M issoiiri
Montana
Xehraska
Wu Hampshire
Tennessee
Texas
Utah
Vermont
Virginia
WVst Virginia
•_»( ),( n it i
74.<hmi
1s,IN)0
:{i i.i m h i
I l.tHH)
•JI H).(M h I
•J.I M III
II I.I Mil)
1 -j.i m m
•jr..i h ii i
45.000
S.*)llll
0,000
1 S.202
25.000
:{.iHin
10.000
.-»..-»I M)
tiO.OllO
fiO.IHM)
7:i_'
Little Hock
San Francisco
Denver
I '.ridgeport
\V ilmington
< 'hiea go
IndinnapoliB
1).n Moines
Lewiston
Boston
Detroit
St. Louis
Butte
Omalia
f told field
Concord
Xeawrk
Trenton
New York
Philadelphia
Providence
Skupaj
Sledeče j« število brezposelnih v
ra/nili večjih mestih:
Kirminirliam
1 4.000
1.200
•J7.0OO
lo.ftoti
5.500
«100
no.fi m i
7.700
r»oo
1.200
40.1 H10
15.000
.'tO.IHlO
4.r»ort
4.0(H)
200
i.r»oo
r».ooo
5.000
250.000
100.000
8.(577
Knoxville
Montpelicr
Wheeling
4,."»00
6,000
Skupaj (il1 .*'27
Vsh ta velikanska brezposelnost
je posledica finančne iu guspud,'ir
ske kri/.e. ktera sr še zmiraj vleče
oil meseea novembra I. 1. In kl.jnii
trm xaltvst ii i m laktom vpijejo ne
kteri '"delavski" ali 'radnički' ča
sopisi. ila imamo — prosperiteto.
Štrajk premogarjev na zapadu.
I/ Kansas City. Ma., se pornea
/. dne "JT t. m da je petintrideset
tisoč premogarjev. vpuslcnih v 14
'Ji In 'J.'i premognrskim distriktu.
to jo v dr/.avah Missouri, Kansas
Arkansas. Oklahoma in Texas
sklenilo iti na štrajk dne 1. apri
la.
Puške in topovi proti štrajkarjem
v Alaski.
Z vi*/, i ne čete v Fort Stewart.
Alaska, so dobile povelje, da mo
rajo na otok Douglass, kjer štraj
ka *iK) rudarjev v Treadwell rud
nikih. Lastniki rudnikov, kteri
zahtevajo vojaštvo, izjavljajo, da
se rudarji poslužujejo sile. Hudar
ji se huje tudi prožijo, da bode
jo pognali rudnike z. dinamitoin v
zrak. ako pridejo na otok vojaš
k<- četo. Rudniškim posest ii ikoni
ji* /.o nekdo ukradel deset sodčkov
dinainita. Kna kompanija voj;iš
tva. ktera ima s seboj tudi en
top. je odšla na otok Dontrlass '27.
t. m.
SOCIALIZEM PA SLOVENSKI
DUSEBRIZNIKI.
"App«*al ti> Reason,'' Chicago
Dn.lv Socialist" in limoni drugi
časniki poročajo, da so se jcli
limoni rcverendi raznih veroizpo
vedi! nj baviti o socializmu. Te
vesti so vrtnim*, da se jih vporabi
»a jirinuiro napram na*ini sloven
Eitn ifiwi-TirizniKnTll'1 RltWfTtrtfWW1
da je socializem "hudičeva
/mota" pa kažejo na slovenske
socialiste > prstom.
Kakor nam je i/ poročil raznih
listov i/previdno. j< začel Dr .1
1' l.ontr rcviT' nd pr» »li ter jans
k rkvo v Now Yorku predavati
socializem \ svoje cerkvi, in si
per vedno po svojem opravilu.
We svoje ta rune hoče dobiti /a
socializem. Temu enako dela tu
di Rev. 11 i |f lev od bnptUskc cer
kve istotam lliglev je v ta namen
l rosi I rektorja oudotne teolopi"
ne fakultete /a dovoljenje. kate
ri lm je tudi dobil. «
Tudi razni katoliški rcverendi
so nastopili odločno /a sociali/ein
Tako govori časopisje
V pričo teh poročil pa 1.i Se u
prašali lahko: kako to. da naši
slovenski du.šebri/uiki nasprotu
jejo socializmu? .
\"a to iiprnšanje je pač lahek
odgovor.
\ekaj starega je. da tiči v kra
njskih lemeiiatarjih ncdnsežmi
ošabnost. nekaka /akrkneimst. ki
vsebuje vsepidno mia/mov nečed
i.osti. ki jim ubijajo demokratičen
značaj.
To se pravi: kranjski pop ima
tisto podedovalnost. ki se zrcali
(povedano po domače v zarob
I ie nos t *. ^ Ta /«robljenost je men
da na mestu. če pomislimo, da jo
potrebuje fanatično klerikalno j
"štrebarst vo". Zato mit'tudi na
iiiii ne pride, da bi izven dogmati
ke in litnrgikc vsa duševna na
obnizba) pogledal kako praklič
i •> knjigo pa oslaja raje komo
den in aroganten.
Tudi lic gre rad med tujec, izo
bražence. dobrovedoi'. da bi ga
pomanjkliva naohra/.ha in nculju
dnost izdala /a "lalirancga" člo
veka.
Xekain manj vrednega se čn
ti sam. /ato ker je s Kranjskega
in ima kranjsko klerikalno nag
nenost, katera pa izdaja vsepov
sod.
Ali dočim je mi kontinentu in-1
t element Host i. tolerant no iti in re-]
soliitnosti reakcionaren, pa /ar - i
bljenost po drupi strani vsposob-j
l.jiije /a posel, katrepa nalaga ri-1
nt.ska tiara.
Nedvomljivo dejstvo j. pač, da
imajo škofje radi slovenske dušo
brižnike in sicer zato. ker vedo.(
da so jim mnogo bolj poslušni
(potentni) kakor kteri drugi.
Se pač razumejo v izkoriščava
«iju naroda in to zadostuje, ker
to nosi škofu.
Kakor ne mara fabrikant izn
bra/en ill delaveev, tako ji« t udi
škofu ljubše, ee nima m telesu t
nili in r<'si)lutnih dušebrižninkov
ki I»i se mogočo zanimali /a do
brobit svojih farrow. .
Znano nam je torej, da se raz
ni dusebrižniki hriftajo /a splošno
javilo življenje svojih ljudi ;ii >la
s>> vedno povsod |>rvi /a dobro
bit svojih na zemlji.
Slovenski dusehrižniki ne more
jo iiiti to. ki-r jim manjka dušev
nega obzorja in drii/.ili eednosti,
ki VH|MiKobujejo človeka misliti na
delo. ki vodi li kulturi in blu;?o
bit vesoljnega eloveeanstvn.
Kranjsk pop ostane aroganten
in /.\ est suženj svojega škofa. {•••
sar zahteva tudi od svojih
rojakov.
POGLAVJE IZ SOCIALIZMA.
I ml: med ameriškimi Slovenci
nnaiuo if dandanes mnogo takili.
ki se imenujejo socialiste lie. i la
hi vedeli /akaj. Toda mi ne sme
mo imenovati vsakega ~.e sociali
sta. ee je vnet za reformo človeš
ke družbe. Tak reformacijski na
men imajo v svojih programih /o
v-se stranki1, ki učinkujejo v jav
nosti. Toda ker ni vsak socialist
kdor lioce, <la m* družita /.boljša
tako tudi niso vse stranke sociali
st i ene.
<> soeiali/mu se j,- i/reklo /.• n«
broj definicij, toda pni v do zad
njih desetletij niso mogli vdihni
ti \ ta pojem duha enote: vsak si
ga je tolmačil |ki svoje! Šele v
novejših časih se je v t4'in o/iru
jela uveljavljati vsaj načelna
enotnost, če že ne alisolutnu.
I >r. K. (irunbcrg piše. da so
socializem vse one teorije, katerih
smoter je. da preustroje sedaj ve
ljavni pravni, gospodarski in dru
žabni red na socialistični podlagi,
t. j. da se zasebna last. kot temelj
' ,i^rcda. od
na laNtnina. ki naj bn temelj no.
velim družabnemu redu.
I\ II. Masarvk pa dopolnjuje
onn njeno definicijo. rekoč, da .so
odlični socialisti sami - teoretske
ga stališča proglašal i soe alizem
k<»t čisto nov in popoln svetovni
nazor, s prakt.čucga stališča pa
za stremljenje po novem druž
hnom redu. Nnniilno gospodarski
nazori in ustroji so jako važni
t.n|a soeializina da ne izčrpavajo;
prohii-mi socializmu da mi v prvi
vrsti filozofovsko vprašanje.
Te dve delinieiji pojasniljeta
dovolj bistvo in jedro socializma.
Jedro socializma .)>• torej: seda
nji kapitalistični način proizvaja
nja naj si' nadomesti s socialistič
nim: proizvajalna sredstva, ki so
sedaj last posameznikov, naj po
s>t a ne jo last družile, in družba naj
se polasti tudi razdelitve product
ranih stvari. Socialist pa je. kdor
s. na podlai; ali v rmishi teli teo
ri.j o>nuje svoj svetovni nazor
svoj življensko filozofijo.
Ti miiiki niso niti stari. Moti se.
kdor misli. <la sta stari in srednji
vek poznala že socializem. \aj sn
Platanove teorije ureditvi drža
ve še 'ako duhovite in globoke —
socialistične niso. In naj so upori
sužnjev še tako pretresal i ust roj
stno rimske države, socialistični
niso bili. Tudi nauki .srednje
veških utopistov Tomaž Mar
Campanclla i dr. — ki hočejo
družbi zasnovati nove temelje
niso socialistični. Niti razne revo
lucije, r i/ni ustanki zatiranih slo
jev. m- dokazujejo, da je bil soeia
lizen \ dotičnih dobah že razvil
Moj prapor. \iti velika francoska
revolucija ni imela socialističnega
značaja Tudi v poznejših revo
lucijah iz I. in |sjs pojrr,
samo bistvenih znakov socializ
ma In tal 1 i no kartistično tfi
banje na Vnirliškeni \ prvi polo
vici devetnajstega stoletja, ni bilo
socialistično, ker ni imelo sociali
st Ičnega cilja.
Vendar, da n, bilo utopistov.
revolucij m prevratov, bi se ne
bile gospodarske in socialne raz
mere toliko zgodile. da bi bil mo
goč nastop znanstvenemu socia
lizma. Nikdar bi ne bil mogel na
stopiti največji socialistični teo
retik Kami Marx! In socializem
sam in socinlno gibanje bi bila
dandanes še v povojih.
Velika francoska ri volucija
nam je utrotovila pred vsem for
malno enakost pred zakonom; da
la nam je svobodo selitve iz kraj i
v kraj in nam zagotovil« svobodo
obrtovanja.
Stem .so luli položeni temelji,
da se mogla razviti na iijili ne
omejeno svobodna gospodarska
konkurenca.
V gospodarskem življenju, za
snovati na podlagi svobodnega
tekmovanja, je zmagoval oni. ki
je bil gospodarski močnejši; bore
mulo je pomagalo \ tem boju iu
boj j<- bilo to življenje! -- če si se
skliceval na svojo formalno prav
no enakost z onim. ki je bil gospo
darski krepkejši!
Vsled tega je bilo pa le narav
no. da se je porodila tudi želja: ee
smo si pred zakonom enaki, bodi
mo si š. v gmotnem oziru. Vsak
imej za dva komolca prostora pri
pogrnjeni miz;.
Beat i jiossidentes — tisti, ki so
bili dobro podprti — pa se niso
maral: umikati: nasprotno, odri
vali so novodoftleee in skušali za
varovali sebi č i m več prostora.
Beat i possidentis, so bili tisti, ki
so si pridobili gos; idarsko moč,
ker so bili lastniki proizvajalnih
sredstev; zavoljo tega so vladali v
gospodarskem življenju. Oni so
odločevali o' življenju iu smrti ti
stega, ki. jo imel zgolj svoje roke,
da se je boril z njimi za obstanek.
Iu te srečne posestnike je preši
njala ena sama želja: da izpopol
nijo čimbolj proizvajalna sred
stva. t. j. ir<is|H)darsko tehniko, in
s tem pomnožijo svoj dobiček.
Kolikor mogoče nizki troški za
produkcijo Iu kolikor mogoče vi
soki dobički! To je bil prvi in
najvišji princip, po katerem se je
ravnala — buržoazija. In gospo
darski /istem, v katerem se ta
želja izpolnjuje vedno bolj in
bolj. je kapitalistični gospodarski
sitem.
Buržonzija — večinoma podjet
niki — |m ni bila edini činitelj v
kapitalističnem proizvajanju
j»M , bi^0
tr<-l»a tudi sloja, ki je razpolagal
v ckzistenčneni l>oju z poiimi ro
K.imi proletarijata. Treba je bi
lo (iiilji- da v ta sloju — buržoa
/i.ia in proletariat — snideta in
skleneta formalno svobodno po
irodbo. ia se omogoči produkcijo
po kapitalističnem tz>>sp<idarskem
načina.
A kakor rečeno. ta formalna
svoboda ji' teknila dobro li» bnržo
azijcu. ker je imel dejanski vso
moč \ rokah in je i/.koristil |>olo
žaj vedno sebi v korist : proletar
cti ji- pa k.nalu presedala. Kako
tii'1 n<- bi.' Podjetnik, kapitalist
je sklenil pogodbo / njim. s pro
letarrem samim, plani! je le nje
govo delo ; a da se je to delo do
vršilo. je morala delati vsa prolc
tareeva rodbina. Plačan en sam
delajo vsi. Podjetnik je plačal
bore malo za težavno delo v j>od
/.emskih jamah in rudokopih, po
nezdravih delavnicah, šiimnih to
varnah itd., sam je pa prabil
opromne dobičke. zaradi katerih
si ni ožnlil roke in belil plave.
Podjetnik je prenehal s produkci
jo. če tu 11 ni ka/ala dovolj visok
dobiček tisoči delavcev so pa
ustali na cesti in se borili s vsemi
težavami svojo nestalne ekzisten
ce. i Konec prih.)
Od nredništva.
(i. .r. Zalokar. Cleveland: Pri
hodnjič. Smlr. .Mišica, Pueblo:
Ta kisto.
Noben zakon ne sine biti sprejet,
kteri lii kršil svobodo tiska, svo
luido povora !'i svobode mirnega
/bori anja. Tako se plaši člen
ustav.' Zedinji llili držav.
DENARJE v STARO DOMOVINO
POŠILJAMO:
fflo Kron
kroii
»••• »• r «11
<• pri tfh «▼• i »h Do
» • m a tsfla«
r>r»»« \ .ari«« (bitk*
tri. i .%•»■ i • t <; • • kr.
po-1 m bran Ini : r* .1 v 11 «fo |*J dn#b.
I h • • >.« p-.-tl <!<»
«f.SH»Vg' t » i v I i j t • M'rn nli Tf 1.1
irlrfct rm i>t«m .r su<-ik* I>o.
m+ni-r v .* • \ (»M» r ill p« Ni«
Noik K.t.k i ire rt
Frank Sakser Co.
100 (ircenwlth St., New York
61 o i st. Clnlr Ave., N. E.
Clcvclnnd, Ohio

Proletarec. [volume], March 31, 1908, Image 1
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], March 31, 1908, Image 1 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], March 31, 1908, Image 1
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??