Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, April 14, 1908, Image 1

Search America's historic newspaper pages from 1756-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, April 14, 1908, Image 1',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1908-04-14/ed-1/seq-1.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1908-04-14/ed-1/seq-1.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1908-04-14/ed-1/seq-1/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1908-04-14/ed-1/seq-1/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], April 14, 1908, Image 1
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 4. Page

All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (4.1 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 14 April 1908. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1908-04-14/ed-1/seq-1/>

Newspaper Page Text

m:'
Jiiri milifoni brezposelnih! Ali bodejo ti milijoni še glasovali za prazen "dinner naU"?
DELAVCI!
M »vobodo in pravice »voje! Izgubiti
o« morete oiOe*ar, pridobite pa lahko vac.
Naročnina (subscription):
ft.'Ooa leto,75c na (x>l leta za Ameriko($1.50
per year, 75c half year in America. ?2 na leto,
JI pol leta ia Evropo ($2 per year $1 per half
year for Europe.
CMMJH UMMMMIHIW, !*•«• * W! »I ifc» I KM. t orriT
»I Chirmk'' ,111.. ihv aci of i OigrtMof oh Jrd 1*7V
Office: »7 So. < enjre Ave. "Delavci Vseh deield. združite «•«
LIST ZA INTERESE
DELAVSKEGA LJUDSTVA.
THIS PAPER IS DEVOTED
TO THE INTERESTS OF THE
WORKING CLASS.
Scv. (No.) 31. ...
Chicago. 111 . 14. aprila (April). 1908.
Leto (Vol.) III.
jI Kedo dela za koristi iednote?
Mnog" se je pisalo o S. N. P. .1
in se ie P>*<' Nekaj so je pisalo \
prilog — nekaj za propast. Neka.
*> je pihalo navidezno, indirektnc
v prilog — nekaj pa direktno \
prilog.
.Vekaj se je svoj eaa pisalo di
rektno za propast z gotove strani
— ud druge pa indirektiui. navi
dežno v prilog iu. eni direktno \
prilog. Tisti, ki so svoj čas navi
dežno pisali v prilog pišejo »lam*
direktno /a propast, med tem k<
jun prvi, ki s.) že preje pisali /.«
propad — sekundirajo. Prvi se
klerikalci in dnigi nekaki libe.
nlni privrženci. Tretji, ki pišejo
direktno za stvar v prilog, sc
»ocijalisti.
Tri strnje je opažati, da pišejo
o zadevah. ki se gode v 8. N. P. .1.
Ako razvrstimo glasila teh treh
struj. tedaj dobimo, da so pisali:
klerikalci v "Amer. Slovemcu",
"liberalni privrienci" v "Glasu
.Svobode" in soeijalisti v "Prole
tareu."
Ker smo rekli, da s<> klerikalci
pisali vedno /a propast Jednote je
treba, da povemo motive, zakaj so
tako pisali.
Navedli bomo motive za kleri
kalce, pa tudi za liberalne privr
žence. Povedali bomo pa tudi. za
kaj so soeijalisti pisali vedno di
rektno v prilog.
Začnimo pri klerikalcih.
Star« stvar j»\ da klerikalci na
sprotujejo vsakemu napredku, pa
naj se tn poraja v družabnem živ
ljenju ali drugod: vsepovsod j«
zastavljal rimski <l»j**|M>tizeni pot
splošnemu napredku. In ker je bi
la S. X. P. J. očividni napredek
v slovenski javnosti, ki je izhajal
hrez pomo<"i rimskih pomagačev.
je bilo to dovolj uzroka delati
proti Jednoti. Zato s<i postali ta
"koj v začetku odkriti sovražniki
Jednote in taki ostanejo tudi v
prihodnje. Ampak teli se nam ni
treba bati.
Bolj oprezni moramo hiti na
pram našim zahrbtnim sovražni
kom iz tabora liberalnih privržen
cev, ki jih bomo fotografirali.
Kakšno je bilo glasilo liberalnih
privržencev "Glas Svobode" v
služhi S. X. I'. .1. z njegovim go
spodarjem M. V. KoudoT
Ozrimo s«> malce nazaj, v čas«*
terorizma, ko je ^tari odbor vla
dal II. konvencijo v Chicago.
Kaj je k tisti zadevi pisal Konda
— ozir. proročal \ *01. Svobode'T
Molčal je; za koristi — svoje! Kaj
pa časi komišnat
Kakšno stališče je zavzemal
Konda s svojim listom, ki je bilo
zajedno glasilo Jednote? Ali se je
potegnil za koristi Jednote? —
Kaj še; opravičeval se je za ko
risti svoje! v službi Jednote, ka
kor je bil. je glasilo Jednote izrab
ljal v svoj zagovor, v svoje opra
vičenjc.
Xi se opraščal v glasilu, marveč
predr/.no je procal 4<MM> članom,
ki so plačevali glasilo in tistega,
ki jih je izkoristil na tako podel
način. Ko so pa soeijalisti vzeli
Injunction na trojico, je Konda
slepil člane Jednote rn pisal v "01.
Svobode": — "proti Jednoti so!"
"Jednoto hočejo uničiti" i t. d.
Konda je vrgel s tem 40(H) čla
nom Jed. peska v oči, v glasilu, ki
so ga plačali člani.
Agitirajte za "Proletarca"!
Socialistična stranka je politič
ni izraz delavskega razreda.
Ameriška vlada da nam delav
cem le toliko svobode, da smemo
svobodno stradati in tudi svobod
no poginiti. To vidimo vsak dan.
Dolžnost vsakega socialista je,
podpirati svojje časopisje. Agiti
rajte za "Proletarca". Pridobite
mu nove naročnike.
Japonski delavci, ki gradijo že
lezniško progo v Koreji, dobe 35
centov plače za 12urno delo. Dva
najst centov od dnevne mezde jim
odračunajo za hrano; ostane jirr
torej za sedem dni trdega dela
*1.61.
Socialistična kampanja za je
senske volitve *<> je začela že dru
gi dan po spomladanskih volit
vab.
Storil je to za svoje koristi!
r V glasilu, "(!l. Svobode" se je
j nahajala svoječasno slika, ki je
> predstavljala, kako trije roparji
' (socijalisti * praznijo blagajno S.
X. P. .1. in kako drže vsak enega:
• jKtwHla. Klobučar in J. Stanič za
i roke; a prav v tistem času so ime
• li ti "policaji" v svojih žepih de
- nar Jednote, katerega niso zasluži
• li. marveč jk» krivem prisvojili.
; Nobeden tistih pa. ki so bili na
i sliki od sovijalistov ni niti centa
dolgoval Jednoti, kaj še. da bi si
i ga neopravirno prilastil.
Konda in kom|>aiiija so to ve
i doma uprizorili in zopet so vrgli
i |IMK( članom peska v oči!
Metali so pesek v oči v intere
su — njih!
Vedno so pa pisali, da delajo
' in pišejo za koristi .Jednote, dani
iso pisali in delali v prilog za se!
Kakor so terorizirali II. konven
cijo nepostavno, taka nepostavna
dejanja so počenjali i v dobi njih
vladanja.
I'rav res: delali so v soglasju
konvencije, ki so jo sami vladali
s terorizmom, /. večino glasov.
Ker srno že omenili preje socija
liste. omeniti moramo tudi teb
glasilo.
Kuj je pii " 1'roletarec " storil
direktnega v prilog Jednote?
Ali ni tu list vedno prinašal
najbolj ititemuintne dogodke v
•Fednoti iti zavračal Kondove laži
v "Gl. Svobode"? Ali ni ta list
mahnil jm klerikalcih in liberalnih
privržencih, katera je vedno smat
ral za enako škodljiva elementa?
• Kdor dvomi nad tem. ta naj vzame
v roke 1907 in 1!»08 tekoii
letnik in prepričal se bo, da je ta
ki*. Nikdar pa ni " Proletarec"
delal tega z namenom, da bi silil
kam v .lednotu. uiti da bi iskal kje
podpore. Pehil jvaKVf se
soeijalisti. ki so elani Jednote za
vedajo svojih interesov in se nc
puste voditi za ntx moraličnim
propalicam. Kar je storil "Prole
taree" v korist S X. 1*. J. je stvar
socijjilistov. kiiterim je marsikak
elan Jed. zato hvaležen, kar do
kazujejo razna pisma. l>a je "1'ro
letaree" v resnici delal direktno
v priloir Jednote je pokazala pred
vsem •'?. konvencija, ki je npošte
vala stvari, ki so med časom
"anarhije" dodajale, kterih in
formacije so zajemali iz "Prole
tarea" ne pr. iz "Glas Svobode".
Zato so možje zleteli.
Konvencija sama je torej po
stavila Kondo-Klobučarja na laž,
da sta delala v prilog Jednote.
Pripoznala se je potreba lastne
ga. strokovnega (plašila, ki se bo.
ko se v uradu uredi — sam izpla
čeval z inserati.
To je bil velik napredek: a Kon
du. ki izdaja glasilo liberalnih
privržencev to ni bilo všeč, do
brovedoč. <la stem izgubi dohodek.
(Zato pravi sedaj: v koš z glasi
lom.)
A Konda je poskusil z. nlogo
niešetarja. Slinil s«- je okoli tistih
oseb. ki bodo vse te stvari preskr
bovale v nadi. da bi i po vplivu
druge roke lahko kaj neslo. Toda
zmotil se je.
Njegova tihotapska manira j«
k sreči toliko vzbnjljiva. da lahko
opozori na nekaj, kar bi imelo
priti za njegovimi solzami, pa se
Kapitalist ne plačuje delavca
iz svojega. Desetinka mezde, ki jo
dobi delavec, prihaja iz njegove
ga dela ali produkta. Kapitalist
ne more plačati delavca, ker ne
dela in ne pmducira.
Finci v Astoria. Oreg.. so iz svo
je tamosnje dvorane odstranili
Rooseveltovo sliko. Lokalno kapi
talistično časopisje besni vsled
tega in nazivlje vse ondntne Fince
— anarhiste. Ali je Roosevelt res
kak vladar po "milosti božji"?
Živeli Finci!
' Pogostokrat čujem delavca, ki
skrbno povprašuje: kakšen denar
i bodemo imeli pod socializmom?
i Nepotrebno vprašanje. Kak denar
i pa sploh poseduje delavec? Denar
ima kapitalist in tudi dobro skrhi.
da ga delavcem nikoli dosti ne
ostane. Kapitalistu pomaga tudi
■ pop. ki pravi: moli in delaj, saj
po smrti ne boš itak nič nesel na
I "oni svet"....
raje vsak, če že ne takoj — pa
i čez ča» librae od njega.
Tako je pro pal na celi črti gle
de dohodkov: a tudi socijalisti so
"j mu <lali brco.
Ostal je sam h svojim glasilom.
*
Ki> stoji Konda tako — plačan
i za svoje laži in zakrknenosti
omamljen, pa Klobučar na drugi
strani kljubuje z oddajo blagajne
novemu odboru, katero zadevo za
j nese pred sodišče.
Konda. izgubivši vse triumfe v
j prvi igri. se takoj pridruži svoje
mu nekdanjemu komp&njonu
"izza časa knofov" — da#i je b»l(
takoj |hi konvenciji še hud na
sprotnik Klobučarja — pa se po
| govoreta, <la bosta delala skupno
proti Jednoti in novemu odboru.
Snsebno ker Konda lahko vodi tak
boj. ko ima orožje; rojaki pa. vsaj
eni, tudi gredo na limanicc in
tako stareta odbor in konvencija
bo tukaj.
To bi ne ugajalo le Klobučarju,
temveč tudi Kondu in mogoče še
komu drugemu ....
Rečeno — storjeno.
Fuzija v "(Mas Svobode" od
zgoraj se ji- pričela; od spodaj pa
je bilo že vso pripravljeno, da s«*
(»ošljejo okrožnice na vsa druš
tvu. s katerimi se vse /ruja in na
pelje za novo konvencijo. Pozabiti
seveda ne smemo, da je to k temu
Nalila tudi Klobučar jeva tožba, kii
jo vodi napram novemu odboru,
ki bi se v slučaju. da se vsa druš
tva izrečejo /.a konvencijo zavr
nila ugodneje. Klobučar je tožil,
na prvi način namreč, da se kon
vencija ni vršila pravilno: ko so
mu pa povedali na sodniji, da so
sklepi konvenciji' ustavni, je
iskal drugih načinov, za zadrže
viirije TiTasrajne. med teTrf ^a iigifT
! ral za novo konvencijo.
V. vsem tem pa je hotel ozir.
Iioče Klobučar doseči to: "če se
1»> vršila konvencija, potem sem
jaz zmagal in pokazal, da se prva.
iizir. 111.t ni vršila pravilno.
Konvencija bi se torej ne skli-|
••ala /nto. ker tista volitev v La
Salle ni bila pravilna, pač pa. da
Klobučar pokaže, češ: moja velja!
Tu so prozorne stvari Klobučarja,
katerim se j<- zadnji čas pridružil |
tudi Konda.
i In že bi se bila skoraj nakana I
obnesla, dn to ni opazilo dr. "S'a- 1
•ija" št. 1. in "\ar Vitezi" vi
('hicagu. katerima sta Klobučar]
in Konda poznata nd blizu in Sla-j
vija izključi Klobučarja — in po-1
zneje tudi M. V. Kondo.
Zel a sta. kar sta sejala.
Sedaj se "Glas Svobode" pri-1
i ilmžnje klerikalnemu "Anier. Slo
vencu" in oba pišeta v propast
Jednote seveda zaman.
"Proletarcc" hode tudi v bo
doče pisal direktno v prilog Jedno
te iz sledečih vzrokov: ker soci ja-j
[listi stoje vedno na braniku svojih \
interesov, naj si bodo le ti v Jed-1
noti ali pa na političnem polju v
boju zoper kapitalizem in privat
nemu izkoriščanju, ki naj si bo
kjer koli.
Kdo dela torej za koristi .1 1 -
note t
Član S. X. P J
in soc. kluba št. 1.
Filipinski otok je stal ameriško
ljudstvo okroglih $1.500.000.000.
To mnenju Filipinca A'piinalda |
smo Američani pomorili KM).000
njegovih rojakov in požgali ter
opustošili brez števila mest in na-'
selbin. Ljudje na Filipinah niso |
zahtevali drnzega. kot pravico, j
svobodo in samovlado. Zakaj |
i smo jih torej morili?
Cyrus Xorthmp. predsednik naj
univerzi v Minneapolis!!. Minn..
j<' bil radoveden, kakšnega politič
nega mišljenja so njegovi »lijaki.
Odredil je torej glasovnice, na
kterih so bili voditelji treh strank,
republikanske, demokratske in
socialistične ter pozval (lijake, da
glasujejo. Ko so po glasovanju
šteli glasove, našli so. da je bilo
/a Roosevelt a in Mrvana oddanih
ISO. a za Dehsa samega — 740
glasov. Sea t tiski reverend je imel
: prav. ko je rekel, dn socializem
' raste.
| Od blizo in daleč |
Po volitvi
Krajevne volitve, Mi so se vrši
I«' |to deželi diu' 7. aftrila. začrta
le so malone |tovsod lep napredek
/.ii socialistično stranko.
I'ri volitvah v ChlčtiRu to do
hili socialistični kandidati /a al
derinane skupaj 16,|05 glasov,
med tem ko so imeli, lani samo
I M.Tihi glasov. V Chii^tru smo to
rej napredovali v ejlcm letu /.a
triiisi«" glasov. Najv^o planov je
iloliil letos sodrug (jjtorge Koop.
kandidat v "J7. wardi; dobil je
IKl.'i glasov. Vseh gflfaov je bilo
I oddanih : od teh wi dobil i j
| republikanci 107,651, demokrat je
j !H!.1'J8. prohibitioniatiV,877, Ilear
stova " Independent Leajrue"
14.!lL,f< ill neodvisni 13ft3:l. Zmaca
li so v večini republikanci. Naj
večji |x>ru/ je doživela v Chicago t
Ilearstova "neodvisna liga", kise
je hvalila pred volitvami, da bo
imel« najmanj 4H.IMM) glasov. "Li
tra" je ostala še daleč za sociali
sti.
NajkraMiejši vspeAj so pa želi
naši kaudidatjc v Milwaukee. So
druir Kinil Scidel, fcandMbit '/4
nuivorja je dobil 20,81»^ glasov:
njegov nasprotnik demokrat
l>ave Hose, ki je izvoljen. je do
bil pa J.'M 1"> glasov} naš kan
• 11< ta t je torej ostaJi v manjšini,
samo /a •_,'_,47 irlas.iv Ca-tna manj- |
1 šina! V ostalem so pa socialisti
i/.volil 'I alilermanov, to je obdrža
li so starih šest mandatov iu pri
dobili še tri nove wardc ter na
predovali /a 4<KI0 od zad
njih volitev I l!><Hi. Da aodr. Sei-,
tlel ni prinlrl /a ipavprja. kar se
j<- že /a gotovo pričakovalo, je
krivo to. ker se je ifttiogo voliv-i
'ii/JHli «Khegj^ jia jn t u- •
d i radi malomarno«rtiA'zdrža1n vo
litve. Kose-ju je pa pomogla do iz
volitve tudi njegova nezaslišana
razsipnost. Izvolitev ga je stala
blizo *411,00(1.
"sramotno s<> pa pogoreli repu
blikanci v Milwaukee. Njih kan
didat 1'rinirlc je dobil 18,:i4'.( gla
sov.
Socialistični aldermani v Mil
waukee so sledeči:
Glasovi: '
NVarda: Ime: soc. dem. rep
-i II Kies 1:140 1011; 7«i:t
In Win. Korli llih"» »NO 77''
II K. T. Melius lf>:iT» 1:17:?
12 Max iirass 107"» !t.~»il
17 L. A Arnold 1034 591 -
!!• -I. Hummel !fjil >».">."> 7'*:I
_'0—A.W.Strehlow 21«9 — Ulj
JI I.. Welle v 1483 7:17 71 s
JJ .1. Ilass-nian 1141 s.*,."i »mi
1'oročila o izidu volitev
drugih krajih so tudi nad vse
Ugodila.
V Aurora. Mo., so socialistični
trlasovi narasli /a ">0 odstotkov.
V Vandiiscnu. Mo., so socialisti
/nutgali na «-«»1 i črti. Ivoljcni so
liili vsi kandidati na socialistični
listi.
Napr<*dovali so socialisti tudi
v Kcwaiicc. 111. Njih kandidati so
<l«<liili | h i "J"«" glasov.
V Kast St. Louisa, II!.. so dobili
socialisti 2(Wi gla.sov. Lansko po
iniad so imeli samo 58 glasov.
V lirand Itapids. Mich., so na
šteli SI M * socialističnih glasov.
1'rcd dvema letoma so imeli tam
socialisti 500 glasov.
Roosevelt ima zopet špecielno po
slanico. Topot proti anarhistom.
Koosevolt jc letos zelo plodovit
s poslanicami. Vrli predsednik se
r»*s veliko trudi, kiuko hi proti
koncu svojega predsedništ va "o
sreeil" republiko. Zadnji teden
!t. aprila — je zopet poslal v
k on j; res poslanico, v kterej topot
obdeluje anarhizem kot "najvaž
nejše vprašanje" teh dni.
Ta [Ntslanica je najmanjša kar
jih je predsednik kedaj poslal v
zve/.ino zbornico. Glasi ge:
"Senatu in hiši zastopnikov:
Tukaj prilitgpm pismo od justič
nega odelka kt^-ro pove vse. Vsled I
tega jaz trdim, da obstoječi sta
tuti dajejo prcdse*lmiku moč. da
prepreči, da hi se generalni (vrho- j
vni) poštar rabil kot inštrument,
v službi zločinov, to je da prepo
ve rabiti |K>što v svrho priporo
čanja umorov, požigov in veleiz
j daje. In na temelju teh Statutov
' hočem postopati.
"Kongres mora brez vprašanju
nekaj storiti v temi oziru. Zatrt je
anarhije je pred vnemi drugimi
vprašanji naj važne je. Anarhist j«
sovražnik humimitctc. sovražnik
vsega človeštva in na niijnižji vr
sti kriminalitete. Niti en imigraiit
ne snu- na naše bregove, ako je
anarhist; niti en časopis, tiskan
tukaj ali zunaj, ne sme krožiti v
ti deželi, ako propagira /.a anar
histične ideje".
Theodore Roosevelt.
Socialistični sodnik.
V inestn Mena. Ark.. je liil dne
7. aprila izvoljen policijskim so
dnikom socialistični kandidat,
sodr. S. L. Linsav. Kiunlidat za
mavorja je ostal v častni manjši
ni.
Razmerje glasov med kandida
toma socialistične in demokratske
stranke je sledeče:
'/.a mavorja: -I. P. Davis (dem.)
3.'lti: \V .1. Dnninan (sue.) 22(1.
'/.n |M»licijskega sodnika: S. L.
Unsay isoc.) .'11 (i: C. C. Palmer
(»leni.) "Jfif).
"Pinheads".
"Ameriški oblastniki so "pin
hcads (bncične glavice)" v svoji
avtoriteti."
Tako jih je nazval sislnik W.
(iaviior od vrhovnega sodišča v
državi New York, ko je govoril
l»red člani Harvard Political kln
ba v Mostnim. Mass.. dne 11. a
prila.
Sodnik liavnor je govoril o svo
bodi govora in svobodi zborova
nja ter ostro kritiziral postopa
nje onih oblastnikov v Chicagu.
Philadclphiji in New Vorkn. ki so
ra/imali shode brezposelnih.
Najgrša napaka na svetu" —
dejal je sodnik — "je. goniti lju
di do skrivnih sej in zarot. Pust i -
tc jih. naj govorijo javno, in za
hrbtnega kovarstva ter napadov
z'TiimTRiiml h> hrT včč T<Vda~ »vfn
.ritetne "pinheads" v ti prosti de
želi nečejo razumeti tega. nii.r
več v porabljajo silo jmi ruski ine
t« m I i Pretepanje socialistov s po
licijskimi kolei in kratenje svi>
hode ifovora in zborovanja ne bo
nikdar oslabilo socializma."
. eč hrane za topove v Avstriji.
^ avstrijskem državnem zboru
i ' bil dne !i aprila spr<j,-t pred i
Ion za povišanje števila vojaških
novincev, kakor tudi domohrans
tva.
Predlog določa. <la se z.vjša šte
vilo avstrijskih domobrancev na
."iO.OOo mož. Nadalje hočejo naba
viti nove domobranske baterije in;
oddelke > strojnimi topovi.
I udi napredek ! '/.-a blagor naro-1
dov sr skrbi najlepše, da si' da
tiranom v<h- im-sa za človeške kla
vnice.
I Delavsko gibanje |
4,750,000 delavcev brez dela.
Samuel Stodel. zastopnik delav
ske i: ream zarije Industrial Wor
kers i)f the World, ,je prošli teden
izdal jMirneilo o brezposelstvu 37
ameriških državah. l'o njegovem
zatrdilu je 4.7r»0.(MKI delaveev. ki
>i> vsled zadnje krize zgubili tlelo.
Premogarji.
položaj premogarjev je zelo re-i
sen. Lewis, predsednik zilniženili I
premogarjee. je izjavil minulo so-,
hoto. v Springfieldu. 111., da naj
veeja bitfta med delom in kapita
lom. kakoršne še ni videla Ame
rika. se bode pričela, ako ne pri
de še istega dne do sporazumije
nja mod premogarji in operato
rji.
Važna konferenea med premo
garji in operatorji se je vršila v
soboto v Springfieldn, a se je ra
zbila brez kakega vspeha.
Pričakovati je torej, da vodi
telji premogarjev še te dni ofici
jelno razglasijo štrajk. ki pa v
resniei in po volji operatorjev tra
ja že štirinajst dni.
Bolgarski brezposleci pred City
Hallo.
Preteklo sredo je prikorakalo
okrog .'IfH) brezposelnih Holgarov
pred ehikaško City Hall in pro
silo dela in hrane, (iospodje v
mestni hiši so bili kar iz sebe. ko
so videli dolgo vrsto raztrganih
$500! NAGRADA! $500!
Podpisani delegatje tretje koncencije v La Salle, 111., in člani
gl. odbora S. N. P. J., plačamo listu "Glas Svobode" oziroma nje
govim dopisnikom...
$500 NAGRADE,
ako nam dokažejo, da smo ii vseli v nalogo:
1. Ukrasti Slovensko Narodno Podporno Jednoto in jo prenesti
v Cleveland i
2. prekrstiti Slovensko Narodno Podporno Jednoto v Clevt
landsko katoliško jednoto.
Ako nam nadalje dokaiejo:
3. Da smo se zvezali z najgnusnejšimi sovražniki resnice, ki nam
naj bi služili v izdajski namen;
4. da obstoji tu v Clevelandu kaka zarota v ugonobitev S. N.
P. J.
Dokler se nam pa to ne dokaže, imenujemo list "Glas Svo
bode":
list propadlih koriatolovcev,
list laži,
list obrekovanja in zavijanja,
list špijonaže!!!
Lastnika, urednika in tozadevne dopisnike pa: lažnike, obreko
valce, špijone in grobokope Slovenske Narodne Podporne Jednote!!!
Svota $500 je v ta namen naložena pri Lake Shore Banking &
Trust Co., Corner E. 55th St. and St. Glair Ave., Cleveland, 0.
Sedaj pa-na piano z dokazi, vsi, komur je mar za $500, da se vi Ji
kedo deluje za dobrobit jednote, in kedo laže. Prilezejo naj na dan
tudi clevelandski ščurki iz svojih špranj.
Cleveland, O., dne 11. aprila 1908.
JOSEPH 7.AL0KAR, podpredsednik. FRANK KORCE, blagajnik
JOSIP KALAN, nadzornik.
in lačnih delavcev, ktcrih so se
najinim j nadejali. .Brž so sklicali
večje Število policajev, kteri s«
brozpiwdceeiii zabranili vho<l v Ci
ty Ilall. Bolgari ko dosegli toli
ko. iln j i in j<- County Board drugi
• lan dovolil nekoliko živeža.
ROOSEVELTOVE POSLANICE
Predsednik Roosevelt se je pred
kratkim zopet oi?la.<«il z eno posla
! nieo v konvrresu. Te poslanice so
letos kaj rodovitne. In značilne so
tudi. Kooscvelt. ki 2e sedem let.
I odkar sedi na predsedniškem sto
I Iti, bombardira kongres z lepodo
1 tWWm TraVamt". se" je riaeVi
' krat spomnil, da se šolanji kon
erc.s bliža b koncu in da so blizo
generalne volitve. V očicled te
mu je treba reči delavstvu kako
prikupno besedo.
In kako to gre?
»». lahko. Predsednik je prcfri
iran politiear. kadar je treba
hiimbugati delavee. Pritisne
friimb. pisar pride in čez nekaj
;časa roma poslanica v Belo hišo
pred kongres.
V sv.iji zadnji spoeielni poslnni
ei priporoča Roosevelt sedemnajst
zakonov o/iroma dodatkov k ob
stoječim zakonom. Med temi je:
otroško delo. delavčev odškodnin
ski zakon, p.-nzija /a telesno po
škodovane vladne vslužbence.
" injunetioni". prometne pogodbe,
oskrbništvo za bankrotirane želez
nice. regulacija trustov delavske
oriranizaeiie. štrajki. bojkoti, fi
nance. tarif in vodovodi.
Roosevelt je dobro znal. ko ji*
pisal to poslanico, da njegovo pri
poročilo za te /akone bode malo
izdalo. Kajti vsakdo, ki zasleduje
|>olitično delo v deželi, ve. da kon
gres nima več posebno važnega
opravila v tem svojem zasedanju.
Kongrcsimini bodejo vlekli mast
ne place in počasi "ubijali" čas.
Ampak taka priporočila bodejo
"vlekla": dobra o|>ora bodejo
pri volilni kampanji.
To je vse. kar je podkurilo Roo
sevelta. da izdaja |>o.sebne posla
nice. (injilo republikansko stran
ki'. kt »ro reprezentira predsednik
in njegova sovladajoča klika, je
treba zopet prikazati v svetli luči
iu to potom pisanih obljub in
očetovskih" nasvetov, ko sc bliža
jo volitve.
Kar sedemnajst novih zakonov
zahteva Roosevelt in to v času. ko
so kongresu dnevi že šteti. Naš
premodri predsednik pač zasluži,
da se mu ploska.
Upajmo, da je to njegov zadnji
"blnff". s kterim lovi kaline.
Ameriško delavsko ljudstvo se je
po njegovem sedemletnem "vla
danju" že lahko prepričalo, koli
ko je za njega dobrega storil. Zato
mu pa sedaj ne vrjame več — pa
naj se Se tako "ogreva" za de
lavca.
Nova profesorja v računstvu
sta M. V. Konda in A. II. Sknbie.
V predzadnjem listu "0. S."
čitamo med drugim :
"Recimo da A. ima v žepn $10
in kupi hlače za $4 nau panje, to
raj ima še v žepu vedno $10 ne pa
$ti. kajti hlače bode plačal šele jmi
zneje. — To ve vsak šolarček.
vendar pa učeni knjigovodja k.
Krže tega n<* za popade, ker dru
gače ji«' hi sam sebe v nos sunil".
F\> ninenjii teh dveh "računar
jev" gresta v prodajalno po hla
če, pa jih ne plačata. — d asi ima
ta denar v žepu pa tudi ničesar
ne dolgujeta. V žepu imata se
vedno $1<> in hlače, ki so vredne
$4. Ko sta zapustila prodajalno
(stii naredila 4 tolarje) dobička
steni. ker nista hotela plačati
hlače.
Mesto, da hi jili imela le -fti.
-Mt* jilt-un-U potuMii *14 — iit ze
pravi difarenee. Seveda se mi
ne čudimo tema profesorjema ra
čunice če pomislimo, da so takih
računov vajeni ki nesejo dobiček.
Ampak take prot<~>orje, ki delajo
na tak način račune hi vtaknila
vsaka oblast pod ključ in to radi
falsifikacij. >I«igoče je, da pridejo
po taki šoli t je. kamor spadajo:
v šolo. kjer tolče kamen j".
Spominjajte se '' Proietarca"
na prijateljskih sestankih, zabav
nih večerih in veselicah.
Od uredništva.
Sodr. ,\. I,.: Z Zupančičevo afe
r i se ne lii radi pečali dokler ne
zvemo pozitivnega sklepa, Cuje
mii, da s»* s to /adevo že peča vrl.
jednotin odbor. Za Vas dopis j«
vedno dosti časa. Zilravi! Lsto
velja tudi g. M ■•lui v LaSalle.
Sodr. 1'.: Vaš dopis glede u
! mrlega l»r. Basal I i ja izostane, kaj
ti prejeli smo. že poročilo o rav
noistej zadevi. ('<- bo treba še kaj
o tej stvari poročati, pa se ogla
siti'. 1'ozdrav.
So<lr. K -č: Iniformirali se bo
deino poprej o gnjezdu, iz ktere
ga je izletel ta ptič, potem bo
mo storili naše najbolje. Da ste
nam zdravi!
Gosp. .T. .T—č: Preveč, preveč!
Vsega " 1'roletairca" vendar ne
moremo posvetiti osebnostim. Do
tični tepci ne zaslužijo tega. Za
pomnite si pregovor starih Or
kov, kteri pa po malone tritisoč
letih velja še dandanes: proti ne
mirnosti se še bogovi zastonj bori
jo. N*a tdar!
Sodrugi dopisniki, kterih dopisi
še niso priobčeni. prosimo, da po
topijo. Vse pride na vrsto.
DENARJE v STARO'OOMOVINO
POŠILJAMO:
ra ♦ 10.15 ... !W> kron
uf 4f» 100 kron
u I 4000 soo kron
M • l«(f .100 krnn
/.a * 204 00 1000 kron
ta 91017.00 MM km
F« «t arlna )• »s^u pri t«h ivoUh. Do
ma »#• nftki;ftnf ivot« popolnoaia iipla
fajo bre* vinarja odbitka.
Na i«* denarna po*il)al*a i/pla£ u)a r k r.
poMBi hranilni ura<1 ▼ II. do 12. dnah.
1>« rarje nam po» att najprUtf n*)# d«*
ftft.OO v tfoti ?in r priponam m ah Mft
trlran^m? ptamu. ?•*)* »ri^ak* p^ I>o
m#attc Pot t al Monty Ord«-r »II pa N«w
York Hank Draft.
Frank Sakser Co.
I09 (iraenwlch St., Ne* York
• 104 A|. Clair Ave.. N. K.
Cleveland, Ohio

Proletarec. [volume], April 14, 1908, Image 1
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], April 14, 1908, Image 1 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], April 14, 1908, Image 1
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??