Proletarec. [volume], January 05, 1909, Image 1

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
,la( u koritll del«v
ikeg* l|"datva. Delav
:l »o opravičeni do
raega kar producira|o.
rhia paper ta devoted
o the Inlereuls of the
working claaa. Wnrk
)rs are entitled to al!
what thev produce.
Stev. (No.) 69.
Km* r#»«i a* * i
»t CMoi:o III. umi*
natt«*r !»»•*. rt 1J07. at tlie pout offi- «
U* \i « oi Cou^rrttof Marclt 3rd 1*7*
Office: 5n7 So. Centre Ave. "Delavci Vseh d«žela. združite Se'
Chicago, 111., 5. j<\"uarja (January), !309.
PAZITE!
na številko v oklepa|ti.
ki ae nahaja pole« va
šej»a naalova. prileplli
nega apodal all naovit
kti, Ako |e »(•
viIkatedalvain (70)
s prihodnjo ste- "/
vilko naseda lista pote
če naročnina. Prosimo
ponovite Jo takoj.
Leto (Vol.) IV.
lekaj o pomenu slov. soc
organizacije v Ameriki.
) pomenil slovenske soe. orga
Btfije v Ameriki l»i se dalo na
jti cele izdaje Proletarea.
ter je to uprašanje zelo odprto,
iinio. je dovolj, če se od bliž
nekoliko pobavimo /.njim in po
ilamo najbolj vidljive strani če
res pomembne.
'rvi pomen v soe. gibanju med
venci v Ameriki je brezdvom
to. da smo del naroda, ki čuti
ru(tii«i narodi v veliki ameriški
subliki po potrebi združenja
— nove Amerike novega
ta. ki hrepeni po znanju soci
ističnega nauka.
5e pred nami so sieer prišli v
leriko Slovenci, o kterili bodo
zgodovina ameriške republike
ho vedela povedati druzega,
»o to. da so tirali svoje rojake
[uševno sužnost rimskega jarma
sužnost telesnega robstvn.
}a so bili posredovalci rimske
in privatnega kapitala.
'rišii so pa pozneje tudi dru^i
ivenei in ni se še dobro začela
;vi jat i soeijalistična misel mod
eriškim (tuzemskim > narodom,
se je že osnoval prvi slov. soe.
ib v Chieagu leta 1901
£o se jo pozneje osnovalo po
nih krajih več klubov, se je o
>vala centrala nazivana ".lu
ll. soe. zveza", kteri namen je
organizirati Slovence v skupi
jih vzgajati v soeijalistienem
ui potom svojega glasila. "Pro
irea'' ter ščititi sodruge moral
in gmotno pred domačim in
im sovražnikom.
irezdvomno zadene soeijalistič
ideja na domačega sovražnika
preje, ker nam je vedno uajbl
iji. ker je bil znami rojen: mo
je v naši vasi. trjjii ali mestu,
ik narod ima svoje narodne iz
■iščevalee, (ki .se navadno po
vijajo za njega voditelje) in
o ho logično, da bo imel ko
no tudi vsak narod svoje soei
wte. ki bodo šli po nauku so
tlizina — v malem direktno —
ti izkoriščevalcem, v velikem
proti /.istemu, ki dovoljuje iz
išcanje — v boj.
'e boje ima za seboj tudi že
renska soe. organizacija v A
riki. Pogledati je treba le mal
nazaj. v čase. ko je "pilhars
imelo svojo veljavo v iav
i življenju med Slovenci v A
•iki, kateremu krepak udarec
dalo šele soeijalistično srlasi
ktero ožigosalo prostituira
dobičkalovee in narodne izko
evaloe.
oh bojev bo — kakor kaže —
*lje več, čim več domačih na
jstnikov bo rodila ta idej«. So
lizem je namreč nauk. ki je v
nem nasprotstvu z naukom ali
injem izkoriščanja in zato
•tirno vedno na sovražnike, ki
udirajo na izkoriščanje in sle
itva.
emu velikemu delu. temu boju
zamore biti kn* le dobra in
it.i soe. orfrani/.aeija > svojim
ilom.
sebni (individualni) nasprot
soci.jaliziiia 1 to >o ljudje, ki
'j" živeti leno na konto Ijud
1 neč. jo pri/nat-i nikake orira
eije, ker vedo. da se jih v or
izaeiji lahko nadzira Zato raje
ivojo pest krošnarijo in se ra
nzivljejo, da •»'> «vidtodnmisl<>
robodojnix Ijimst pa ji- 1u «•
stvar, če človek pravzaprav
zakaj je svobodomiseln
>a. če ve. da mora ' ' svobo
i<< ||, J, . . iI :i!: o s\ obodno
r >'":i xV"_ bl'/l i' " 1
ito p; tak t navadno
;i • >r«_'.! k'• 'aeijii sinr.i:. k jer ka
lii bi bila I ' m o\ i ".-i ti i ihov i o?
m:."i ' i ; !-.»ri' T I
in .si ■ i pr t' t.-kini v •
II' k' r, . . i| 'je
if ste 'm»r« d• • — rirani/aei
0 di.se/. \ iav ■ ost i uri: • 111 i /. i
1 : 11 ' I - ' • . I' . • •; •
j. b
' t:.: I'O'-II 1; || . |'. *;»I . • "
CITAJTE' Na 3. strani: Kako ><■
pošilja denar v stari kraj po
pošti.
Organizacija sicer plačuje na cen
tralo ">c. od vsaeoga člana na me
sec. ki era svota s*- pa navadno
porabi vedno za agitatorične name*
ne v .slučajih volitev, nabavo pra
vil in ilrn/ih tiskovin. Ti dohodki
komaj pokrivajo tekoč«' stroške,
ktere ima gl. tajnik in se oil teh
neniore dajati nobena podpora li
stu. Na vsak način pa mora ime-I
ti 1'roletaree za seboj stranko, to
i je ljudi, ki zastopajo soeijalistič
| ne nauke in stranka mora imeti
tak list. Oboje je torej nerazilru
žljivo.
Nam 11 i pričakovati. <la bodo
jnapr. "A S ". ••(!. N." ali "Am.
Si..v, Narod" nastopili /a soeija
li/etii, ker ti so direktno, ali pa
imlirektno nasprotniki soeijalistič
nih i ti t* j.
Vsakdanja skušnja nas uči in
praksa potrjuje, da živimo v ča
sih ko nam je treba gledati z od
prtimi očmi. in da ni božja volja,
to če poseduje naš kruh kdo dru
gi. mesto nas.
Zavest je prvi korak k inteli
gonciji — in inteligeneija je ključ
k splošnim zahtevam, za ktere se
bojujemo.
Slovenska soe. organizacija v
Ameriki ima veliko nalogo, ktero
izvesti morajo slovenski amer do
la vei v sporazumu skupne stran
ke. kajti političnih bojev se ude
ležujemo skupno ; posebne boje
pa ima bojevati organizacija sa
ma v lastnem narodu napram
vsem tistim, ki so proti pravici,
ktero zastopajo naša soe. načela
Ker živimo skupaj, v eni repub
liki. je naš boj proti slovenskim
izkoriščevalcem zajedno tudi boj
vseh ostalih sodrugov po Ameri
ki napram njim in obratno so na
ši sovražniki vsi tisti, ki naspro
tujejo delu naših ostalih sodru
gov Naša zmaga je njih zmaga
in njihova zmaga pomeni tudi za
nas zmago v soe. boju za osvobo
jen je vsega človeštva.
Roj. za gospodarsko osvoboje
nje človeeanstva pa pomeni pra
vičnost. kteri mesto irre pred ve
i soljstvom .... —č.
"PROSPERITETA"!
(Mamice Barker. 'JMletni knji
govodja. si je 11a svojem domu, 39
l.aflin St.. (('bieago) v noei oil
zadnje nedelje na pondeljak pre
reza! prsa z namenom, da sc u
smrti. Odpeljali so ua v bolni.š
nieo. a zdravniki imajo nad njim
j m*»i»» upanja. V/rok nameravane
ga samoiimora: dolgotrajna brez
;.osi Ic.ist, brezuspešno iskanje de
la ii. pritiskanje bede.
"Narodna tiskarna", v kteri se
tiska "1'roletaree", je minuli če
trtek tiskala lepake v slovenskem
jeziku s sledeeo vsebino:
Delavei. odpuščeni dopoldne,
j bodo izplačani popoldne ob 4.
uri. Delavei. odpuščeni popol
dne.. bodo izplaeani jutri ob 11
uri dopoldne.
A. Bueheler. silpt
Lepaki so bili namenjeni /a ne
ko tvornieo. v kteri gotovo dela ,
.jo tudi Slovetiei.
l'o ebikaškib nlieali. /lasti pa
kroj; tvornie ali vposeM; Ii a«_r« u
tur. se še vedno potika na tisoče ;
delaveev. kteri bi s.- raje danes
kot jutri prodali /a vseko mezdo. |
Naduti "GJan Narodu" !•■> pa š.
pisal, da sedaj bvala bopn
ko je debeli Tjift izvoljen. imnmo I
dobre ease i 11 de|;i dovolj K nI*
m lelati. j" p i 1 -null! Se\
listi, ki prejema čestitk«* o<| e«»a
rja in I pape/n. ima '«* do
lire ease, a brezposelni reveži pa
ne.
NAROČNIKOM
Kadar sp preselite, je potrebno,
da naznanite polrfj novog.i naslova
tudi st ar r.nslov
| Od blizo in daleč |
V Italiji j«- morati potres
porušil cvetoča mosta, trge
in v ms i: na tisočo ljutli je našlo
.smrt pod razvalinami mest. trgov
in vasi. Tajna naravna sila je
provzročila zopet tako katastro
f», da človeka zaboli srce, ko čita
brzojavna poročila o nji. Troti ti
Mili je človek brezmočen, je nič.
Našpcsuik Aškerc opeva krasno
to silo in slika njeno demonsko
silo v pesni "Jaz", začno pa pove,
da človek je nič.
Tako kot poje naš Aškere, mi
slijo tudi vsi drugi razsodni in
pametni ljudje o vseli naravnih
prikaznih, ki ne izrabljajo svoje
izobrazbe v to. da lii varali druge
nevedne ljudi i/ njih nevednosti
črpali za sebe mastne dohodke.
Ko je bljnval ognjenik IVlee,
so duhovniki takoj i/mislili laž.
da je bila šiba božja, ker so oto
čani na veliki petek križali pre
šiča. Laž je bila prozorna, pri ne
vednih ljudeh je pa le vlekla.
Komaj se je zemlja stresla v
Siciliji in Kalabriji in se podrla
mesta. vasi. cerkve in samostani,
in popadali svetniki in maliki raz
oltarje in žrtvenike. že so duhov
niki zaupili, čudež se je zgodil,
nek malik je ostal nepoškodovan
Človek bi se vspričo takega ci
ni/iiia. vspričo takega odprtega
norčevanja iz zdrave človeške pa
meti in nesreče, ktera je zadela na
tisoče ljudi nakrat. jezil, če bi
ka.j pomagalo.
Jeza nam ne pomaga. Pomagati
ram zamore. a ko prižgeinu ljud
stvu luč spoznanja in prosvete.
"Ljubi oče v nebesih je bil
slabe volje prav «> božiču, ko so
ga ljudje najbolj molili, se naj
bolj kesali svojih grehov in mil
prinašali največ darov. Ako bi se
"ljubi oče" razsrdil nad never
nimi Japonci in Kitajci, bi že nič
ne rekli. Tako je pa udaril svoje
izvoljeno ljudstvo. Italijane, i/
kterih je izšlo največ papežev,
njegovih namestnikov, udaril je
ljudstvo, ki ga najbolj časti in
moli. V " sveti jezi" je pobil ško
fe. kanonike, župnike, kaplane
menihe in nune. podrl je svetišča.
\ kterih so vsaki dan delili telo
njegovega sina odrešenika v po
dobi kruha iu vina pobožnim ver
nikom.
/, tlrupe strani so j»a zopet žrtve
ljudje te katastrofe, ki so živeli v
I»«•« 1 i. revščini in stiski 1'rehivalei
južne Italije so znani po širnem
svetu, kot najsironiašnej.ši in po
Itožnejši. Se ti i dolgo. ko je ves
kulturni svet zaznal kakšne muke
trpe možki. ženske in otroci v
sieilijauskih žveplenih rudnikih
za nizke plaee.
Življenje teli ljmli je tako ža
lostno in bedno, da hi hil bog. če
hi sploh kteri ek/istiral. prava po
šast. ako l>i mirno glodal trple
nje m muko trtra ljudstva. I'ni
či nje teli izkoriščanih ljudi po
tom potresa, pa nam prikazeva te
•_'a hojra tako grozovitega, da si
\ s i irrozoviteži v človeški koži pre
ti Ide in sedanje dohe v primeri ž
njim še pravi milosivneži.
Mi nimamo "ljubega očeta v
nebesih" in nimamo '"božje pre
.'i«111 • i s t i. " Ako l>i to ne bila gola
■it čista re.sniea. potem bi se ne
dogajale take katastrofe kot v
Italiji, ka ktere ni najti nobene
ga opravičenega vzroka Ako bi
!; In prebival nad oblak', tedaj bi
•iill žalosti počilo Sive. ker bi ne
en,.'.-i gledat• tiil;i '_'a '/orja sv.> jih
ot rok.
ili teira je treba, da vztraja
•i o «' ./: <i v borbi /a boljšo bo
• •Mi.št. Vsa'.' ;i «.1111 sebi hotr in
!,..•/ smo vsi skupaj, akn drug
•ruwmu po m aifam o i v kolikor
•i.i dopuščajo omejene človeške
/li . ./Most i.
V notranjem Alcpru. približ
ko dvesto kiloi etrov od Maroku.
1 1 .i je na kratko poročal brzo
:;i so punl trs!;; h ' •inarji nsta
' • I ! " t ' pri* I i I i vli
kovodjo. da jih je peljal du goto
vega mesta kjer so ustavili vlak m
odkorakali v notranje krajo.
Tako/.vttua francos k a lilija i
iiozemcev je uajškandalozuc j.ša
i vojaška naprava, ki ckzistira v
evropskih državah. (stanovih so
ja po julijski revolueiji i/ voja
ških begunov. klal i vitezev in hn
dodeleev. Takrat je hila potreba]
podjarmiti sedanjo kolonijo Al-1
pir. 1'ri podjamiljenjii Kabilov ni I
mogel nihče služiti boljše kot i/,
ineček evropejskih naro«|ov. Le
gija inozomcev, ki je obstajala i/
dveh poli ov. se je vdele/.ila tudi
v.seh evro »ejskili vojn. I'o pod.jar
mljenju Tunisa USS-Jt so legijo
iiiozeiiicev pomnožili i/datno Na
čeli* franceskega vojnega minis
terstva je, <la se legionarje tam
i/rahlja, kjer .je najholj nevarno
Za mrzlične kraje na Madagaska
rju in v Tongkinu so ino/emei do
lin . v AI tri ru so pa \ predst ražnili
postojankah v Sahari in oh me
ji Maroku.
Tako Kraneozi ne občutijo di
rektno grozot kolonialne politike,
saj tnjei nosijo /a nje svoje koža
mi prodaj. Treha je. da povemo,
tla so danes legionarji sami revni
delavei, ktere mi častniki prego
vorili z lažnjivimi ohljuhaiui. tla
so vstopili v legijo ino/.emeev. Ko
maj so ti siromaki dali nepremiš
ljeno svojo besedo, že so se zave
zali, tla bodo otl do let oprav
ljali najbolj kruto vojaško služ
bo. V ti vojaški službi čakajo te
nesrečneže smrtna nevarnost, iz
koriščanje njih zdravja do skraj
nosti. stroga disciplina i ti trpinče
nje.
Ker .se puliti v zadnjem času
v legiji inozemcev niiio/e. je jas
no. da seQe tu«!i med temi nesreč
neži pričel širiti tlnli proti napra
vi. 'ti srtttioti Francijo in * v oho-j
dno misel republike.
— Ko se je Castro, bivši pred
sednik Venezuele izkrcal v K v ro
pi. so poročali časniki, tla .je svoje
ogromno premoženje naložil na
varnih bankah To sedaj <'astro
pt.ti.iujt. Sploh bi bil čudež ako
j bi se ne bil ('astro otl svojih ko
legov i/ južnoameriških ropar
skih republik, ki .so bili tudi pri
siljeni iskati gostoljubnost v An
gliji. nič naučil.
("astro se otl svojih kolegov le
v tem loči. tla ni čakal, tla hi pa
•♦podili, ampak je kot zvit lisjak
odšel prostovoljno, s sabo je pa
odne.sul plen v varno zavetje.
Brezbožni Franciji je papež
zopet |»o«iaril novo svetnico —I
Jeanne ti'Are, »levico orleansko.
Sove je to iiiivaden kupčijski trik.
V Franciji se zdaj edino zveli
čavni cerkvi .slul>o godi. za to je
pa bila krvava potreba, da so po
množi kolonija svetnikov, da se iz
mlačnih vernikov iz nova izpreša
denar. Ali papež ji' s proglaše
njein Jeanne d'Are za svetnieo
prišel v hudo zadrego. Duhovsko
sodišče pod preds««dn išt voiii škofa
je svojedobno obsodilo devieo or
leansko kot čarovnico na grma
de in jo sežgalo istotako kot <Sior
dana Umna in dana Ilusa.
Ali vatikansko čišči.šče madežev
še ni liilo nikdar v zadregi, če se
je šlo /a to. da čiščenje madežev
nosi denar. I'r< I tem čiščiščem za
madeže so izpričale tri nune. ki so
se v goreči molitvi priporočal«*
na irrmadi sežgani čarovnici, da
Se je vsled te gorečo priporočile
/vršil nad njimi čude/, ozdravile
so vse tri od neozdravljivih bo
lezni.
A ko pojile lako naprej, bomo
doživeli, da proglase 1111 in Bni
na v K i m u svet nikoma. in da ne
•• >jde nikdo več študirat zdravil
stva. ker se t.ilii IIče ljudje le lire/
bo/t v a.
— Včasih res satan p > «*i,;
hodi iti lovi duše. kar 1 ilikn spri "-ji
' metodi*!nv->ke cerkve na
lilO. ni i• • i v New Yorku. Magi
/•rpnik je i/ume] nekaj novega,
kar bi /opel napolnilo cerkveno
Ma -.ijii" 1'rir d■ I je kim-matogra
t it"* ii<» predstavo s "J."« cfiit i vstopni
in* /a oil ras I«* in )•"> renti /a otro
ke.
1'ohožno, zatopljeni v premiš
ljevanje so sedeli verniki v temi,
zadaj /a njimi /.upnik in učitelj,
/a njima pa mož / aparatom. Nji
krat se je prikazal napis " I'o/ur
v Kiiiih-'. Kaj ne poho/.na in mu
eeniška tema. tako sta mislila žu
pnik in učitelj.
A. if le j ga /lomka. tvorničar se
ni brigal /a tako vzvišeno misel.
Se /menil .se ni /a gorive liiše kri
stjanov. pa tuili ne /a požar. Tem
liolj se j.- pa '-r.«r•»I /a mlade liim
ljaukc. ki na k rat v prozorni oble
ki i/ Inš ti it ]ih ra/Kvitljone iili
ee m se /hirajo v slikovitih skupi
nah.
Hej. kako so verniki odpirali
sVoje OČi.
Župnik hiti k možu. ki je pri
aparatu in mu zapove, naj spre
meni podobo. Mož ga vboga in
prikaže se napis: "Napad ropar
jev na stare device."
Zdaj je bilo župniku pa preveč.
Zauka/a! je prižgati luči in opo
minjal je vrnike. naj se razidejo
mirno.
Sunil je v sršenovo gnezdo. Ver
ti i k i sii zahtevali denar nazaj ali
pa nadaljevanje predstave. Žup
nik je na to obljubil, da ho priho
dnjo predstavo priredil zastonj.
Ali ta. obljuba ni pomagala, godr
nanje je postajalo močnejše in mo
eliejše. Sledlljie je učitelj telefo
nično poklieal polieijo na pomoč.
Dva polieaja sta s količi spodila
vernike na ulico, na ulici se je
pa hudobni svet smejal na irlas.
— V San Franciscu je sodišče
prisodilo Abrahamu Riiefu. prejš
nemil političnemu "hosu" 14 let
ječe. ki^r je podkupil nekega mest
nega svetnika.
Koliko poKličiiTIi "Fiosov^" bi
bilo treba v naši republiki posla
ti v ječo, da hi se drugi naučili,
da je krasti in podkupavati greh!
Koliko ? *
— Dne 29. decembra 1908 so v
("hieagi ne/nane matere izpostavi
le na ulico tri deteta, dva dečka
in eno deklieo v starosti od d<>
5 dni. To žalostno dejstvo doka
zuje odločno vso mizerijo današ
nje človeške družbe.
Iz Roanoke, Va., so poroča,
da jo v premogokopu Liek Rraneh
vsled ra/.strolho plinov 40 do 60
premogarjev zasutih v jami. Do
sodaj so jih 14 spravili tin svitlo.
mod njimi štiri mrtvo.
Mr/ojav / dno Ml dee. lftOS pa
poroča, da se do sodaj spravili na
svitlo 12 mrliče v. vsi drugi premo
garji .so pa zgubljeni. Zadnja br
zojavka j«' resnična, ki /.aono do
kazuje. da kapitalisti v prvih
dneh nesrečo poskušajo vodno /
la/.nji viini brzojavnimi poročilu
varati javnost o dalekosežnost i ne
srečo. Ali laž ima kratke noge!
V Pittsburgh s. pred nekaj
tedni prišli na -»led .sleparijam, kte
re so zvrševali mostni očetje. Pre
iskava je dognala. da je bilo le
šest poštenih mestnih svetovaleev,
\>i drugi so pa grabili kot srake
K dur se je interesiral za kak pred |
log. mu je bilo treba le plačati,
da je Iti 1 sprejet v pitshurškem!
ne si nem s vet u.
Vsa /adeva se je vršila enosta
vno p<> kupe'jskih načelih. Xvrše-j
valni odbor grahež.ev je pre*o< d.1
koliko je predlog vreden in mu do'
ločil ee||o Vsak "P .štrli" čl.lll V'
r-ine je imel svojo eeno, S trgov-.'
s k o ga slališea so bill r.izdi I i • • 11 \
razri do in po teh razredih so do
li vali tudi radieno podkupnino .
IJefoi nialoi i'ni predlogi si. I.' 1 i ■
najd*'a/ii < irabe/i so basali tuli- i
ko časa v \rečo. da se je vreča l
»dvi/al.i. da *.> kapitalisti uvide
li. da s.i polit'<"-nrji postali pivo- 1
»abni in pri požrešni.
Sov. je to "moralno" o gore
li je \ kapitalističnih krogih vi
I' 11sbni".' ' navadna komedija de
/e se. ker s.i lili politifirji tako •
neumni, da s.> se dali prijeti. A* I
ki> šr povemo. da trobijo seilaj
moralno trobento lastniki Veneri
nih svetišč in bančni predsedniki,
potem smo povedali vse.
Kdor ima /<lrave možgane, nas
tudi razume. >
NAJNOVEJŠE VESTI.
Delavski protest na dan stoletnice
Lincolnovega rojstva. — Dar
row upa, da bo Rudovič oproš
čen. — Južna Italija je pokopa
lišče; 200,000 mrtvih! Na pomoč
sirotam! Roosevelt hoče, da se
daruje pol milijona iz zvezine
blagajne.
Pre<!>e«lnik Koosevclt je 4. t. m.
poslnI v konirre.s posebno poslani
eo. s ktem prosi, tla naj kongres
dovoli iz zvezine blagajne $500.
(M k i za po potresu prizadete reve
že v južni Italiji
Odvetnik Clarence S. Harrow so
je ininolo nedeljo povrnil iz Wa
shingtona. D. kjer se je mudil
pri zvezinem tajniku Koote-ju v
zadevi nameravane deportaeije rn
skega revolueijonarja Uudoviča.
Harrow za trdno upa. da bo zvezi
ni tajnik razveljavil razsodbo ko
misarja Foote-ja. k t era sloni na
slabo zveriženi evidenci, in tako
rešil Kudoviea iz krempljev okr
vavljenih ruskih rabljev.
Centralni odbor organizacije
Chicago Federation of Labor je
sklenil prirediti 12. februarja
1 ?••»!♦. to je na dan stoletnice rojs
tva Abrahama l.incolna. velikan
ski protestni shod proti obsodbi
(iompersa in ostalih uradnikov A
iiiernan Federation «»f Labor. Za
dnjo nedeljo so imeli delegat je
vseh chikaških unij tozadevno se
jo 1'v t ».j priliki jv dejal delegat
Qiiinn: "Sodnik Wright zasluži,
tla snamem pred njim svoj klo
buk < »n je drugi 1'oneij 1'ilat. Ka
kor je 1'ilat •< križanjem Krista od
pri pot krščanstvu, tako je sod
nik Wright / obsodbo (iompersa,
Mitchella in Morrisona odprl oči
ameriškim delavcem, ki se bodo se
daj drugače borili /a svoje pravi
ce kot so se doslej."
Strašne so posledice najgroz.nej
sc potresne katastrofe, kurjih po
mni zgodovina, v južni Italiji. Ce
la mesta in pokrajine so spreme
njene v pokopališča — v mrtvaš
nice. Število mrtvih sedaj že ra
čunajo nad "JOO.OOO; a jih bo še
več. Materijalne škode je nad eno
milijardo iIimmi milijonov) dolar
jev. Med revnimi prebivalci v
prizadetih krajih, kolikor je še o
stalo živih, zdaj razsaja hole/.en
in glad Ves civilizirani svet sim
patizira /. nesrečno Italijo; od
vseh strani se brzojavno odpoši
lja denarna pomoč. Posebno se od
likiije Amerika: v samem Chicagu
so že nabrali in poslali v Italijo
nad Italijanski socialisti
v Ameriki so izdali klic na pomoč
na vse ameriške delavec.
Strašne številke.
'"Številke ne lažejo", je že star
pregovor. Najstrašnejše so pa ti
ste številke, ktere govore ii števi
lu vsletI /anikrnosti umrlih ljudi.
Veliko življenj se bi lahko rešilo
v>ako leto. če bi se bolj pa/ilo na
prva znamenja bolezni. J edino
zdravilo ki takoj pomaga v ta
kih slučajih, je Trincrjevo, ameri
ško. zdravilno ir.enko vino. Zna
na resnica je že. da je to naturno
vino narejeno i/ čistega, starega
nli ■ ejra vina in pazljivo izbranih
/e| ; V boleznih na prebavljal
i Ii ortr.-ni b in vsled revne krvi,
slabost i. in nervoznosti je izhorno
• i dst vo I /ivajte jra kakor hitro
nt it >preii enibo v n pet i tli, na ob
• ju in \ telesni moči: uživajte ga
1 v. ! i. k idiir se ne počutite do
iro V lekarnah, los. Triner, (ilfi
ti-J2 So. Ashland Ave.. Phifa.OJp.
111.
Socializem je postal sila, s kte
o #e računajo vse obstoječ« kapi
talistične države