Newspaper Page Text
PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lastnik in izdajatelj: Jugoslovanska delavska tiskovna druiha v Chicago, III. Naročnina: Za A merico $1 JO za celo lelo. 7Sc za pol leU. Za Evropo U za celo leto.ll za pol leta. Oi/lati pO ilnQoio*-u /Vi /ituhi.'a jt pol* nortga namaniti (tuit .1 TA H t na$lui. PROLETARIAN Owned and published Every Tuesday by Soath Slavic Workmen's Publishing Company Chicago, Minois. Iohn Gkii.ec, President, John Petrič, Secretary; Anton PKEiERN. Treasurer. subscription bates: United State* and Canada. It SO a year, 7Sc lor half year. Foreign countries SI a year, $1 for half year. advertising RATES on agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" 987 So. Centre Ave., Chicago, III. • •vjSq£3-»'31 Uboga Italija! Malo stoletij kasneje, ko se je rodil človekoljub Krist, so pričeli izkoriščati ljudstvo, ki živi v Ita liji. ljudje, ki pravijo, da so ose bni prijatelji boga. Odkar pom nimo zgodovino človeškega rodu. vemo. <la nis.i p-inašali ljudstvu v Italiji bede duhovniki, ki so pri poročali tam živečim narodom tro jedinega boga ali pa več bogov. Od pamtiveka sem. so bile narav ne katastrofe v južni Italiji, v o sredju ognjenikov na dnevnem re du. Pompeji, razdjatio mesto, vpe ljeno, govori za nas, da pišemo resnico. Isto resnico ponavljajo vsi potresi, ki so je vršili od raz rušitve Pompeja do danes. Uprav sedanja nesreča, ki je zadela ljudstvo, ki biva v južni I taliji. na Siciliji in bližnjih otokih, nas spominja, da živimo še v isti dobi. v kteri narava bije ljuti boj s človeštvom. Take katastrofe so se pojavljale v vsi svoji veličas tveni sili. ko je bil naš planet-zem lja še v razvoju. Seve je človek napram naravni sili prazen nič. Vseeno bi bilo pa število žrtev mnogo manjše, ako bi se pri graditvi poslopij v jvrfni Italiji, kjer so zemeljski potresi nekaj navadnega, vpoštevali načr ti za gradnje hiš. kakršne je izu mila arhitektična veda za potre bne kraje. Ali mi živimo v kapitalistični družbi torej logično ne moremo pričakovali, da bi se uveljavile ar hitektieno varnostne naprave za potresne kraje. Potres ima še da nes svoje žrtve, kot jih imel od razvoja človeka, pa do kapitali stične človeške družbe. Leta in leta bodo zopet minola, da se zacelijo rane, ktero je po tres provzročil talijanskemu na rodu. Poročila o nesreči se m nože od dne do dne, ž njimi pa tudi šte vilo žrtev. Ako poročila o nezgodi niso pretirana, potem je polovica pre bivalcev Kalabrije in vzhodne Si cilije mrtva. Tajna naravna sila je nastopila zopet tako mogočno, da so se pogreznili otoki in se spremenile morske obali. Vsled tako grozne nesreče, ki je zadela en narod, se morajo narod na nasprotstva. kjerkoli taka na sprotstva še obstoje, spremeniti, v prazen nič. To opažamo tudi z \ esel jem. Ali vseeno čitamo imena kra ljev. kraljic, papeža na prvem mestu med darovalci. Tn to ni prav! Krajcer siromaka je več vreden, ki ga je dal v podporo nesrečnih, kot tisočaki, ktere so darovali posvetni kronavci in višji duhovniki. Siromak si je odtrgal griži je j kruha od svojih ust. da je pomagal drugim siromakom. Kronan nedelanie ali bogatin je pa vrnil le del plena, kterega je vzel siromakom, ako je kaj daro val za nesrečne v Italiji. V tem se razlikuje siromak od kronanega in nekronanega bogatina. Siromak je dal, ker občuti, da je njegov bližnji v potrebi, boga t.n pa radi tega. da se hvali nje govo "rahločutno" srce. J. Z. DOPISI. Oregon City, Oreg. C'emu smo na svetu? To je jed no izmed tistih važnih nprašanj, ktero mora zanimati nas delavce, o kterem moramo razmišljati na naših javnih sestankih kakor tu «li v zasebnem življenju. To npra šanje je važno za vse delavce, kte ri so se otresli časov čudežev in srednjeveških nazorov. Je pa še vedno velika večina tistih, kteri se ne zavedajo tega. ampak slede kar slepo za svojimi izkoriščevalci ter sovražijo organizirano delav stvo. In to je žalostno, če sovraži trpin trpina. Namesto da bi se združil ž njim in si pomagali bo rili za delavske kTiristi. pa naspro tuje. Seveda so to taki duševni revčki. da ne zapopadejo, da ško dijo s tem sebi. Meščansko časopisje, političarji in ekonomi starih strank, kteri i majo navadno na račun nevedne ga delavstva vedno dobro prospe riteto. so prevzeli umazano nalo go. omračiti duh delavcem in ma lini obrtnikom. Natrobili so jim. da je sedanje razmere ustvarila neka višja sila in da mora ostati tako na verno. Ti politični flikar ji pačijo resnico da vedno tako izgleda. kot i<* za njih najbolje. Naravno da je vsled tega obstoje či red popolnoma gnil. A k'lor mu nasprotuje, ta je izdajalce, zarot nik in vrag si ga vodi kaj še. Soei jalistične organi/arije in časopis je ima vsled tega zelo težavno sta lišče. Saj se mora poleg svojega jasnega programa boriti tudi pro ti tistim, kterim ni nobeno sred stvo preuniazauo. Poleg tega ima mo tudi časopise, kteri na dolgo in širiko pripovedujejo, da so de lavski listi a se iz previdnosti ne dotaknejo perečih uprašanj. da bi se ne izdali, in da bi delavstvo ne videlo njihove prave barve. Na mesto teh prinašajo kake bajke po vzoru srednjeveških klativite zov in roparjev. Čemu smo torej na svetu? Mu vroče zato. da pomagamo dokler smo zdravi in močni. kopičiti bo gastvo našim izkoriščevalcem ? In kadar so izčrpane naše moči. ila gremo •« klobukom, v roki po 11»i - loščino k tistim, za k t ere smo žrt vovali vse naše moči.' Nikakor ne. Hodili smo se kot ljudje: zato nam gredo po vseh pravieah člo veška prava. In če nam jih ne da jo. si jih moramo izvojevati. V tej sla v I jene j deželi bogastva ill prosperitete j» toliko revežev. kteri nimajo vsakdanjega kruha. Povsod srečamo reveže s potrtimi udi. ktere je uničil kapitalizem. Dali so mu svoje moči in svoje zdravje zato. da morajo v nezmož nosti prositi miloilarov tiste, kteri so jih pripravili ob vse. Zato je naša dolžnost, da se bo rimo in da izvojujemo zmago. Mogoče bode trpelo še dolgo — mogoče ne. Neutajljivo pa je dej stvo. da je sedanji družabni red krivičen in da ne more obstajati dolgo. Borimo se — ee ne bomo i tneli koristi mi, jo bodo pa naši potomei. To je tudi naša kri. In tudi če bi ne bilo koristi nikjer, se moramo boriti že zato. k«-r je se danji red krivie« in proti kriviei moramo biti vsi. S A VS. Ely, Minn. Cenjeno uredništvo: — Danes hočem tudi jaz priobčiti par vrstic v našem delavskem lis tu in povedati malo o tukajšnjih razmerah. To bode zanimalo zlasti delavce v našem železnem okraju. I'red letom dnij se je ponesrečil rojak Frank Graeer v tukajšnjih rudnikih, last Oliver Iron Mining Company ali bolj znano Steel Trust. Zgubil je jedno oko popol noma. dmzega si je pa tako po kvaril. da bode težko kdaj okre val. Družba je kot po navadi na jela različne kompanijske prijate lje. da bi moža pregovorili, naj bi jo ne tožil. Toda to se jim ni po srečilo. Ponesrečeni rojak se je o brnil do odvetnika in vložil tož bo proti kompaniji. Obravnava se je vršila dne 21. deeembra pred porotnim sodiščem v Diiluthu. I'o nesrečenea je zagovarjal oziroma zastopal Mr. Thcodor ITollister in pa Pinlandee John IJ. Ileino. Drnž bo je zastopal pa njen odvetnik. Obravnava se je vršila dva dni. Ko so odšli konečno porotniki v svojo posvetovalno sobo. so se kmalu zedinili in odločili rojaku Franeu Oraearju za njegovo poš kodbo $13.700. — To je prvi rojak v našem okraju, kteri je sodno po stopal proti omenjenej družbi. Ve liko Slovencev se je ponesrečilo, a vsi so se dali pregovoriti in so vzeli kot odškodnino par r,to dola rjev. Ta je edini, kteri je odločno nastopil in si priboril primerno od škodnino. Tako bi morali delati vsi rojaki in vsi delavci sploh, pa bi bile bo gate družbe prisiljene napraviti nekaj v varstvo delavcev, l'otem bi kmalu prenehalo ceneno delav sko življenje, ktero jt- danes v o čeli kapitalizma vredno nekaj manj kot od nekterih živalij. Soeijalni pozdrav X. X. Warren,O. Cenjeni Proletarec! Tudi jaz prihajam k tebi s par vrsticami, ktere upam. da bodeš sprejel v svoje predale, saj si naš vrli de lavski zagovornik. Sporočam ti. da je minilo že tri mesece, kar mi je odtrgalo nogo na Erie It. R. Revež sem šel iskat tlela neko jutro. Kar pridrvi stroj od spredaj. -Jaz se umaknem na drugo progo. V tem pryle od za dej še po drugi progi. 1'rcdno sem se mogel umakniti, sem bil že pod vlakom. Ker je bila kriza, sem pu stil društvo in tako nisem v svoji bolezni od uikognr prejel kaj pod pore. Zdaj se obraram do rojakov, kteremu je kaj mogoče dati, da l>i si mogel kupiti drugo nogo. Kdor more kaj darovati, naj pošlje na ravnost na moj naslov: Louis Vid mar, Road 3 Box 16, Warren 0 Glencoe, O. Hrabri Proletaree: Prosim za par vrstic*. Ne želim družeča, kj kor povedati par besedij javnosti plode lista Glas Svobode in nje povih napadov na S. X. 1'. J. !>iv ši socijalistični list se nepreneho ma zaletu je v Jednoto. Kaj na merja s tem? Zvabiti člane pod drupe dvomljive Jednote, ktere .s<» <>d danes do jutri. Okrop trdnjave S. X. 1'. .1. se /hirajo sedaj zdražbarji in odpad niki. Zatekli so se k stari t«*ti (ilas Svobode. ktera vztrajno po m a pa hlatiti Jed not in odhor. Ali vas ni sram. <la lažote javnosti? In se date na limanee gospoda Martina Kondata. kteri j«* i/, usmiljenja do svojepa žepa odprl list vseip, kdor more kaj pisati čez Jednoto in njen odhor. Sramota za ljudi, kteri v slepi strasti in dobička z.eljnosti sploh m* vedo kaj delajo. Za vse te hesede in dopis sem odpovoran samo jaz. Tpnac Zleinherper. Box 12. Glencoe, O. Ely. Minn.. 30. dee. 'OS. ('••njeno uredništvo Proletarea: Zadnji čas opažamo, da "Glas Svobode" zopet ruje proti S. N. I*. .T., seveda spot po tisti stari na vadi. kot pred časom. ko je Klo bučar držal jed notne denarje v svojih kremljih Ampak Jednota je tako daleč upuala .Mrtineta in Klobearja. ile sta upopnila svoj tilnik, in to se ho spet /podilo, samo malo koraj že in pa možatosti pa ho šlo. Kaj pa je vendar za en satan, de hi se "Glas Svobode" ne ug nalo. Zdaj j«* že poldrupo leto. na ni konca ne kraja s tem zabavljan jem /oper našo cvetočo dcd noto od strani tepa paplavskcpa lista, ki ni vreden, da se g.i pošilja po ameriški pošti. Človek hi rajtal. de ho že vsaj enkrat konce teh klobnsarij, am pak ne; čedalje več se čenča in la že in pa blati našo e.Idnoto. Vča sih hi človek mislil: zdej. ko se že toliko piše in čenča, ho pa enkrat | tudi od Klobučarja kaj prišlo ven. ker so tam že fe stvari dolpo prej znali pa vse zastonj: od Klobu čarja niti pičiee. pač pa se čen ča le o^rrlavnem odboru, kakor de je on prekratek v dnarju. Kaj je to pravzaprav za ena "eajtnpa?" Ali so tisti ljudje, ki to pišejo uši i i/, nornišniee ali s.» pijani .' Prav težko jih je poprun tat zavolj tepa. Zakaj pa vendar enkrat ne ste. pnejo svopa je/ika in rečejo: "Klobučar je slab človek, ker je prekratek na jednotnem dnar ju. hop nas varuj Klobučarjev." — To bi hla vsaj ena poštena be seda v enem letu in pol čenčarij in zabavljanja. Cela stvar pa menda zpleda dru pa če. Konda hi rad pripravil ob kre dit ta novi odbor, pa hoče navali ti Klobučarjev« blato in pnoj na njoffa: češ, oblatiti je treba zdej une. da bomo mi dobili kredit, pa bo šlo. Ampak ne bo nič. Mrtin. Kakor se meni zdi. Kondeta naj i bolj boli to. ker ni več član S. X. P. J. Prejšne ease, ko je bil on tajnik Jednoto jo udrihal v enomer po ,črnih suknjah, to je zdaj opustil V KRATKEM IZIDE! | Primerno delo dobiš le, | ako si zmožen angleščine. $ Slovensko-Angleška Slovnica, | Slovensko-Angleški Tolmač in 1 Angleško-Slovenski Slovar, i V Vse tri knjige * eni in j° dobi; ^ri | knsAMoi0 V. J. Kubelka & Co., j QQ 9 ALBANY ST., NEW YORK. N. Y. | I)c n.ir je v gotovini, v pisem- 9 skill znamkah ali jio Money Order. ^ $1 Zdravljenje v 5 dath StoKSSSS? brez noža in bolečin (razširjanje žil) Ozdravim vsacijja, kdor trpi na Vnrieoeeli, Strirturi. Dalje ozdravim nalezljivo /iiHtrii|dfiije, živ«'-ne ne/.miižno.<«ti, vode nim in Inde/.ni tiooeili m« mož k i li. Ta prilika ji* ilniia tistim, ki ho i 7>) a I i že velike uvote zdravnikom no <la 1 • i bili ozdrn\Ijini in moj namen je, |>o ka/.ati vsilil, ki bili /.druvl.jeni od tneatov zdravnikov l«rr/iis|i.-nii, i|a |nMedujeiii le ja/ edino uredutvo, s kteriin zdravim \ << | tcšlio. Za licvspešno zdravljenje ni treba plačati le za vspešno. Ozdravim pozitivno želodeiMie bolezni, pljaena, na jetrih ill lidviruli ■>•• irledn U-.l*.. -t-..- i ' Tajile mozko bolezni /<lr:i\iiu li i t r • /a stalno in tiljno Živi-tMi«1 onemoglosti, ''•-i. -ir;iIkr<|„.iti. napor. /.UMtrii|>!fii.|> in z^iilia \ "l> Pljuča. na<luho, ItroiH-liit i*. Hrene bolezni in pij 11 n«• zilravim / moj«. najnovejšo metodo. ionske bolezni \ n/.i Ijti, I .»I i t.. k in «lrtin« /•Iravim za stalno. — Zastrupljenic in \ s.- ilru^f k'»/n»* IhiU /iu kakor |«ri»< « . tun-. rj«». oteklin)-.—Moetii tok in .Iiii^. I"'l« 'm Preišče 111 svetuje zastonj. DR. ZINS. II SO CLARK ST.. CHICAGO. , M.-.l, Kan,lol|.h in I.ak«- Ht.) t"ia.| 111»-. oil s uri- / jut .|a> s, ur,, /vcir. V in«I« !.)<<: o<l il ur«' / jut. «lo 4 ur«' |x»|>. POZOR! ROJAKI! POZOR! Kam pa v nedelje dne 10. januarja 1909? Gotovo tje, kjer je najver zabave. In to bo na veliki predpustni veselici, kteru priredi Društvo Narodni Vitezi št. 39 S. N. P. J. v Narodni dvorani na 587 So. Centre Ave. Začetek ob 2 uri popoldne. Ustopnina 25 ct. žensk« v spremstvu proste. I"i.ja«"-j» 1h»|«' najslnstne jAa, kar se je dobi v Ameriki in tu<li na prigrizek nr bomo p«.zabili. Torej rojaki, b«>«lit« prepričani, >la bo«le vsak zadovoljen. I k«lor nas bodo obiskal. \\ VKSKIjO SV1I »KN.I K 1«». J A M'ARA. ODBOR. ni skopal nad našo Jednoto. Za to mi <ra takrat, ko je bilo le pre vis" tega čenčanja, tudi pihnili ven! To pa Konda ne more pobi ti in zato čenča budalosti v svet in ištV zdražhe". To pisarenje se pametnemu člo veku zdi podobno tisti žabi, ki se je liapihvala. de bo tolikšna kot vol. pa je počla. Mogoče de je kej tacih žab tu di v Jednoti. ki posnemajo Mrti novo napihvanje; tistim bi človek svet val. tie ne. j nikar t epa ne dela jo. ker se jim zna tudi taka pripe titi. kakor se je /podilo z Mrti nom. Previdnost — pravijo - je bolj ša kot pa predrznost. Jaz mislim, da so člani S. N 1'. •T možje. (čeprav je čenčal "0. S.", da so nevedneži) in bodo po kazali mali in veliki žabi. da nji ju reglanje ne pomeni nič druze ea. kakor koristolovstvo in nava dno falotstvo. ("lani S. N. P. -T. imajo svoje Olasilo iz kterega izvedo uradno kako razmere pri Jednoti v res niei stoje. S. X. P. J. je podporna organi zaeija. v kteri si- bratje medse bojno podpirajo, ne pg. da bi nas kakšne "šmaroearske" /.alte ko mnndirale. kar meni nič, tebi nič. Kaj se bojo neki taki "knofpu earji" kot je Konda potegovali za Jednoto? l'e take čenče govore ta kt- stvari, se mi zdi ravnotako. ka kor bi kdo pravil, da so mačke ti ste žvali, ki "vačajo" klobase, "(ilas Svobode" se jezi in pravi, tla nismo zavedni; seveda zato. ker nam boss zastonj pošilja list. ne da bi si pa kdo naročil. Po če mn tudi? Ker prinaša same čenče, brez vsaeepa jedra t — Bi bili pa res zeleni! — V tistih čenčah čenča, da je blo takrat, ko je bil Konda tajnik Jed note samo $3- fi na mesee poštni ne. ne pove pa. da mu je dr. Sokol pisalo po fi pisem, predno je dohi lo od njega en nad vse kmečko su rov odgovor. Tisto pisanje, ki pa zna Konda opravljati je zmožen pač vsak boljši konjski hlapee v i St. Jernejski žrehčarni. Pri sedanji upravi je pa taka točnost. da se naj Konda in vse njegove žabe kar skrijejo. Ta ma la žaba. Klobučar, pošilja na dru štva nekakšne okrožnice, v kterih pravi, naj bodo društva pozorna, kako bodo glasovala o njegovem primankljaju. — Ta predrznost že sama govori, da je njegov značaj "rotten" od podplatov do teme na. Zato pa naj društva brez usmi ljenja glasujejo, da se s Klobu čarjem po orengi obračuna. Za take malovredneže bi že da vnaj nesmelo biti noben'ga pro stora v naši S. X. P. .1 !! Kdor se pa v pričo teh nesram nosti in hudobnosti, ktere je že /vršil Klobučar v Jednoti — po teguje zanj, ta ni vreden, da spa da k naši Jednoti!! K sklepu pozdravljam vse člane S. N P. J. "Proletarcu" pa, kot bojevniku /a pravično stvar, že lim mnogo novih naročnikov od članov naših, zakaj samo on je v resnici v boju za pravo delavsko stvar. Zato živel! Clan S. N. T'. .T. Najboljše in najfinejše obleke so po nizki ceni na prodaj pri H. SCHWARTZ, 16—18 N Halsted St., Chicago Velika zaloga klobukov, čepic, če vljev. perila in kovčckov. Kdor kupi /a pet dolarjev, dobi darilo. FRANK STASNY. gostilničar, na vogalu Pauline in 21tc ceste, N. W. Corner. tofi i 7. vrt t no pivo, <lol>ro wiiky in pro daja najbolje stnndke. Kdor si- oglasi enkrat, ta pride zopet. G.Vokoun 559 W. 18 St. Chicago. Popravlja dež nike iu pipe po primernih ce nah. Pozor Slovenci! 1 Dr. W. C. Ohlendorf Zdravnik za notranje bolem In ranocelnik. IzdravniAka preiskava br>zp!ačn» je le zdavil;i, 647 in 0J9 Blue] Ave., Chicago. 7.a dne uro: Od l jiopol. Od 7 «lo 9 zvečer. Izven 01 živeči bolniki naj pitalo »'.o v end j Vac. To ure izdelovalec finih Havana cigar. Prodaja cigare na ikatlje. Nai se izvršujejo točno. 1210 So. Albany Av., Chicajt Aka hoče* dobro naravno Tino oglasi se pri JOS. BERNARD 620 Blue Island Avenue Telefon Canal H42 CRM i'ri njemu dobiš najbolja kalif« ska in importirana vina. I. STRAUE URAR 336 W. 18th St., Chic«« Ima večjo zalogo ur, veritic, i nov in drugih dragotin. Izvriuje vsakovrstna {»opravila v tej stro) zelo nizki ceni. Obiščite gn! Franl Kvasnij Trgovina z železnico, raznim on in pohištvom. Topravlja pe4i. 643-645 W. lKth St. Chlraon, III. Najbolje iti ni tie je obuvalo ki pri John Klof 631 Blue IslaaJ CHICAGO. Sprejema t ud i pravila. NOVA SLOVENSKA GOSTU pri FRANC CEC1 Rojakom v Chicagi naznanj sem zopet odprl svoj novi sa kterem točim vodno sveie pivo, vino it«l. Dobre 9tnotke na rat, Imam tudi prostorno dvorano selice. svatbe, zabavne večere it poročam se v obUi obisk. S spoStovanjetn FRANC CECH, 568 So. Centre Ave. Halo, Johny! Kje si pa bil včeraj? Saj ve5 kji kjer je največ zabave. Ali Se i da je največ zabave v GOSTIL John Košičefc 590 So. Centre Ave., CtaicagC Jože Safcath' advokat in pravni zastopnik ▼ f akih in civinih zadevah. PiSite slovenski! 1C2S163S Unity Ruildinffl 79 Dearborn St., ChieaJ Kes. 5155 Prairie Ave. * Phone Drexel 7271. Leopold Salt ODVETNIK v kazenskih in civilnih Auto Phone 6065. Office Phone Main 3065 Residence Phone Irw URAD: 27 METROPOLITAN 1 Severozap. ogel Randolph in L>a Salle ulice Stanovanje: 1217 Sheridan Ro» I Pristno domače CATAWBA 70 BELO VINO RDECE VINO RDEČE STARO VINO RMENO VINO Posoda prosta. Te cene ... jemalcem od 50 galonov r -ipr< kot 50 galonov "e no pošilja. 1 Sil jam proti predplačilu ali po po vsi Ameriki. Priporočam se rojakom tudi moje lepo urejtme gostilne z U pijačami in z vedno priprav'jfl stim prigrizkom. 7.a dobro in točno pos!re?M tudi za pristnost vina jamčim. JOSIP ZALOKAi< 899 Edison Road N. E., Cliftf i