Proletarec. [volume], January 05, 1909, Page 4, Image 4

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
An^le^ki »pisal Upton
Sinclair z avtorjevim
dovoljen jeni prevaja
Ivai Kaker.
(Copyright, l**)5t l'H*«. \>y L'pton Sinclair.) (Nadaljevanje )
" l pnišajte ženo." odvrne farmar in pokima preko ram«'. Žena
je bila dokaj dostopnejša, in /a male novee ji- dobil Jurgis dva velika
kosa kruha s surovim maslom, kos pudinga*) in dve jabolki. Potem
je šel dillj«1. Najprej je pojedel puding. ker i;a je bilo najnerodnejše
nositi IV/. par minut pride do neke reke; preple/al je plot ter kora
čil po gozdni stezi ob obrežju. Kmalu potem je našel pi ijeten prostor,
kjer je pov/il svoje kosilee in si pogasil žejo z rcčnieo Ležal jo tu več
ur nepremično in ničesar drugega ti i delni nego .samo gledal in užival,
dokler se mu ni začelo dremati, nakar se je vlegel v senco košatega
grma in zaspal.
Ko se je prebudil, so ga žgali solnčni žarki \ obraz Dvignil se
je in si ude raztezal, potem pa dolgo nepremično zrl v mi mote kočo
vodo. Kavno pred njim je stala trbdioka, mirna in zaprta krnica, in
zdujci ga prime neodoljiva misel Tukaj se more skopati! Voda je
prosta, in lahko stopi vanjo, priui globoko noter! To bi bilo prvič,
da se koplje v globoki vodi, odkar je ostavil Litvo!
Ko je .lurgis prišel v klavniški okraj, je bil tako fist in snažen,
kakor delavec biti le more. Toda pozneje, ko je bil bolan in na je
zeblo, ko je bil lačen in obupan, in njegovo delo gahno ter stanovanje
polno gornazni, se pozimi sploh ni več umival in poleti tudi le samo
toliko, kolikor se je pač mogel v mali skledi. V zaporu se je sicer
kopal in osnužil. a od takrat ne več. zdaj pa hoče iti v globoko vodo
in plavat i!
Voda i«' bila gorkn. in veselo je čopotal v njej sempatja kakor
majhen otrok v banji. Vsedel se je v vodi blizu obrežja in se pričel
Soditi in drgniti s peskom. — počasi in po gotovem načrtu. Ker je že
enkrat pri tem. hoče napraviti temeljito, da vidi_, kako se bo počutil
potem, ko bo popolnoma čist. Ostrgal si je tirdi glavo in s prsti česal
takozvane "backc" raz svojih dolgih, črnih kodrov, držeč glavo pod
vodo čim najdalje mogoče, da vidi. more pač li vse pokončati. Nato
jo pogledal po solneu. in ker je Se sijalo tako lepo toplo, je vzel obleko
z obrežja in jo začel prati kos za kosom; ko je votla odnašala nesnago
in maščobo, je krulil od notrajne zadovoljnosti in splaknil vse še
enkrat, v nebrzdani nad i. da se bo morda znebil tudi gnojnega smradu.
Potem je vse razobesil: in med tem ko so se njegove stvari sušile,
se je Se enkrat vlegel na solnce in se vnovič udal trdnemu, krepčilne
nui spancu. Ko se jo prohudil. je bila obleka zgoraj že suha, vroča in
trda kakor deska, in le spodaj nekoliko nmkrotna: toda bil je lačen,
in tako so je torej oblekel in se spet napotil dalje. Noža ni imel, a z
malim trudom si je ulomil močno palico, in tako oborožen se je vrnil
na cesto.
Cez nekaj časa je dospel do velike farme in zavil na pot. vodečo
k hiši. Bil je ravno čas večerje, in farmar si je umival Toke na kuhi
njskem pragu "Prosim, gospod." začne Jurgis. "ali morem dohiti
kaj jesti? Had plačam." Nakar je farmar bnv odloga odvrnil: "Mi
ne krmimo postopačev. Glejte. «la se zgubite!"
Jurgis ni zinil na to ne besede; odšel je tiho; ko pa je zavil za
skednjem, opazil je ravnokar zorano in prevlečeno njivo, po katerej
je zasadil farmar mlade breskve; Jurgis jih je mimogrede izrnval eelo
vrsto s koreninami vred. — bilo jih je gotovo sto. ko je dospel na
konec njive. To je bil njegov odgovor, ki je jasno pričeval o njego
vem razpoloženju! Odzdaj naprej mu bo življenje le hoj. in kdor ga
bo udaril, ta dobi svoj del!
Onstran sadovnjaka je prekoračil Jurgis malo hosto. šel potem
čez neko njivo, posejano z ozimino. in nakrat stal na drugi cesti.
Vkratkeni je zazrl drugo farmo, in ker se je nebo začelo oblačiti. je
prosil tu prenočišča in jesti. Ko ga je pa farmar sumljivo gledal, je
pristavil: "Prenočim rad na parni."
"No. ne vem." reče oni. "Ali kadite?"
"V časih." odvrne .Iitrgis. "bom pa kadil zunaj." Ko je mož
končno privolil, upraša Jurgis: "Kaj bo to stalo? Nimam mnogo
denarja."
"Pa naj bo dvajset centov za večerjo." pravi farmar. "Za preno
čevanje pa Vam ne računam nič."
Jurgis ie torej šel v hišo in se vsfdel z zakonskima in s pol ducata
otrok za mizo. Jedi je bilo v izobilju: pečen bob, krompir v omaki,
razrezani in nadevani šparglji. skledica jagod, narezan kruh in vrč
mleka. Take .pojedine Jurgis ni imel. odkar so je ženil, in trudil se je
pošteno, da je zajedel teh dvajset centov.
Bili so vKi preveč lačni, da bi govorili: po večerji pa sta odšla
moža pred hišo, se vsedla na klop in začala pušiti. Farmar ga je začal
izpraševati o tem in onem. in ko mu je Jurgis razložil, da je delavec
iz. Chicage in da še ne ve prav. kam bi jo mahnil, reče farmar: "Zakaj
bi ne ostali tukaj in delali za-me?"
"Ne iščem sedaj dela," odvrne Jurgis.
"Plačal Vas bom dobro," reče oni. motreč njegovo krepko po
stavil, — "dolar na dan in prosto stanovanje s hrano. Delavci so sedaj
tukaj silno redki!"
"Velja to poleti in pozimi?" upraša Jurgis hitro.
"Na—a," odgovori farmar zategneno. "dalje ko do septembra bi
Vas ne mogel obdržati. Farma ni dovolj velika."
"A tako!" reče Jurgis. "Se mi je kaj takega že dozvedalo. Če
svojih konj v jeseni ne rabite več, ali jih tudi poženete ven v sneg?"
(Jurgis je namreč začel samosW»jno misliti.)
"To pa je nekaj druzega." jo «m 1 vrnil farmar, ki j< takoj začutil,
ki je tičala v Jurgisovih besedah. "V zimskem času bi se vendar
dobilo kako delo. za tako krepkega moža kot ste Vi, — v velikem
mestu ali kje drug« ti."
"Da. tako mislijo vsi: in zato pa tudi vse drvi v mesto, in če so
prisiljeni tam beračiti in krasti, da si ohranijo življenje, potem popra
šujejo ljudje, zakaj vendar ne gredo na kmete, kjer so delavci tako
redki!"
Farmar se je nekoliko zamislil.
"Kaj pa. kadar Vam denar poide?" upraša. "Potem boste pa le
morali prijeti za delo?"
"To bomo še počakali." odvrne Jurgis. "in potem Itomo videli "
Spal je dolgo in trdno zgoraj na parni in potem je še z družino
dobro znjutrkoval: stala ,j> na mizi kava. kruh. močnik i/ ovsenega
zdrobil in češnje, in za vse to je farmar, ki se je morda spominjal vče
I rajšneua pogovora, vzel od njega le petnajst centov Potem s,- je dur
gis po>|o\ ,1 ill šel .svojo pot.
Tak«' se je pričelo njegovo klateško življenje. Pripetilo se je red
ko, da l>i bil tako dobro sprejel in postrežen, kakor pri onem farmarju,
in vsledtega se je bolj m bolj izogibal hišam in prenočeval raje pod
milim newborn. Ako je deževalo, poiskal si je kak zapuščen kozolec, če
se mu je posrečilo; ako ne, pa je počakal, da se je zmračilo, in se spla
zil potem, oborožen s palico, pot lioina do kakega skednja Pi navadi
se mu je obneslo, predno ga je še pes zavohal, in v takih slučajih se je
zaril v seno in ostal na varnem do jutri: če pa 11 i imel sreče in so ga
zasledili psi. v/< I je v roko palico iti *e počasi nazaj umikal V Jurgisti
ni kipela več ona silna moč. kakor nekdaj toda njegove roke so bile
.še krepke, iti malo je bilo psov. k hi ne obležali pri prvem njegovem
udarcu.
*) Puding je neka angleška močnata jed.
(Nadaljevanje.)
Socializem v praksi.
O reformah v Novi Zelandiji
.sum že čitali večkrat poročila, ki
so zaslužila pozornost reformator
jev. Tukaj priobeujeuio kratek
članek. ki nam riše splošno, kako
je mogoče reformirati (gospodar
sko. družabno organizacijo. Ta an
gleška kolonija a ust nilskega otoč
ja nas uči. kaj je mogoče naprav iti
tam. kjer se da ljudstvu .svobo
da in naravnim splošnim potre
bam tudi pravica do potrebne na
ravne organizacije. Siduej in
Hcatrica Webb sta napisala v
"Die Neue (Jesellscba 11 " pod na
slovom "Socializem v Novi Ze
landiji" članek, ki pravi:
V gotovem zmislu v Novi Ze
landiji ni sociadne demokracije.
< >rganizirane socialnodemokratič
ne stranke, ki bi zisteniatično pro
pagirala idejo Karla Marksa. ni.
In najbrže ni niti Mr. Sedilon. ki
vodi vlado kot premierniinister,
niti kateri drii^i minister bil kdaj
na sumu. itn bi bil že prečital eno
vrstico i/ Karla Marksa. Kako pa
je mogoče, da se opisuje često
Nova Zelandija kot najbolj soci
alistična država, kar jib je Primer
je instruktivcn. glede načina —
najsi nam je všeč ali ne — kako
napreduje socialni razvoj v an
gleškem družabništvu.
V Novi Zelandiji pravzaprav
tega sploh ni. kar imenujemo so
cial nod cmok rat ično doktrino.
Organizacija vlade je a sicer po
vsem demokratična Kolonija,
kakor \se velike angleške koloni
je. ki imajo samoupravo, ima do
cela svojo notranjo upravo. Vsak
odrasel mož. pravtako kakor vsa
ka odrasla žena, bodisi omožeua
ali ne, ima volilno pravo. S tem
volilnim pravom odloča ljudstvo,
kdo bodi premierniinister, in
kontrolira resnično zakonodajo
in vso upravo. Ta ljudska oblast,
ki se izraža po volilnem pravu, je
pa povsem demokratična. Sploh
velja mnenje, resnično tudi pri
vseli razredih prebivalstva — da
rabiva znameniti izrek Abrahama
Liticolna — ljudska vlada, po
ljudstvu in za ljudstvo. Mnogo
bolj popolno socialno in politič
no enakost imamo v Novi Zelan
diji nego v Zjcdinjcnih državah
ameriških.
To dejstvo še wndar nikakor
m* opravičuje. <la In smatrali vla
do v Novi Zelandiji že kar na
prej v bistvu kot socialistično.
Ali ko je preti 1."» leti nova radi
kalna stranka dobila moč, je skle
nila. da j'> izrabi in dopravi so
cialne m gospodarske nedostatke,
ki so tiili takrat v Novi Zelandiji.
Proletariat s<> kapitalisti izkoriš
čali v N. Z. pravtako kakor v
drugih deželah. Konkurenčni /i
stein v industriji in prilastitev
nad vrednosti, bodisi kot renta ali
dobiček, so imele naravno za po
sledico nizke plače, dolg delaven
čas. posebno pri ženah, nezdrave
delavnice in stanovanja, siromaš
čino ostarelih delaveev. množitev
veleposestev. splošno zatiranje
uepo.sestnikov po posestnikih pro
izvajalnih poinočkov. Demokra
tično voljena in demokratično
nadzorovana vlada \ Novi Zelan
diji, naprej pod Mr Itallaucejcm
in pozneje pod Mr. Seddonijem.
jr sklenila odpraviti te nedostat
ke. Oba nista poznala bol je social
ne demokracije nego jo po/nujo
ministri drugih dežel, in je teore
tično tudi najbrže nič bolje ne
razumeta nego ti. Razločevala sta
se pa od drugih ministrov v tem
da nista imela tiikakih predsod
kov v priti kapitalistom in nobe
ne .trdne vere v načelo "laisser
faire" prostost. delati kar hoče
svobodna konkurenca. Op.
pri red . posebno pa v tem. tla sta
bila odločim glede odprave rev
ščine. v kateri jo bila večina pre
bivalstva v Novi Zelandiji.
Interesiintno je to potrdilo o
pravostj socialistične teorije, ki
ga nahajamo tukaj izvršenega po
dveh praktičnih možeh, ki sama
nista socialista l'ra\ ker so mini
stri v Zelandiji smatrali svojo na
logo resnim, »o pripravili do tega.
da je dobivala organizacija Nove
Zelandije bolj in bolj obliko ko
lekt \ -t ičiif državi
Kaj sta storila Najprej *ta
otlpravila sVeat ingsk' zist>*m t do
biček posredovalcev Tvomiško
Kflkonodajiitvo v v.\i Zelandiji
je iiajnapreiineje in najuspešneje
na v-" in svefn i M roško tlelo je
docela odpravljeno. Vs.ik delavce
in delavka tlela* ob varnih in
zdravstvenih pogojih Kapitalisti
ško izkoriščanj«' je toliko omeje
no. da delavnih pogojev ne more
določati več konkurenca indu
strial m- rezervm* armade brezp«>
selnili. Najnižje plače in delavni
fas je didoeen zakonito in pa
uravnavali po i/, vrst ni organiza
ciji tako/vanih poravnavainili
uradov, štrajki torej niso več po
trebni. Ne trdiva preveč, če pra
viva: da si je še velika večina
delavstva v Novi Zelandiji v služ
I► i /asebnejra kapitala, da niso
več zavisne ne njih plače, ne njih
delavni poboji od konkurenčnega
hoja. T«* plaee in ti delavni po
goji st* res mitozo ii«' razliH-ujejo
od onih. ki hi jih imeli, če hi ne
hilo zasebnih kapitalistov v Novi
Zelandiji in hi h i 1 i vsi delavci
organizirani kot socialistična
družita in hi urejevali plače za
svoje delo sami.
Nikakor seveda se s tem ne
trdi da hi \ Novi Zelandiji ne
hilo več kapitalisti.škega dobička
ali zemljiške rente. Toda nad
vre«lnost,* ki jo še pridobivajo
tam zemljiški posestniki in kapi
talisti. je sploh taka. da bi je tmli
v socialistični državi ne mogli
uravnati b«:lje oh mezdnem ziste
11»n Svojo oporo pa ima le v raz
likah produkcije. ki .j«* omogočil
jejo boljša ali slahejšn ♦ la zem
ljišče i. gotovi stroji, dobro orga
nizirane tvorni«'«', ali izredno
spretni industrijalci. Ako ne hi
hoteli več prepuščati te vrednosti
posaiiie/uim kapitalistom, hi
mogli to doseči h', če hi vlada o
snovala splošno kolektivistično
organizacijo. V Novi Zelandiji je
vlada uvedla tudi novo obdačenje
kapitalistov po katerem na
raščajo davki progresivno k do
hodkom vsi «h I tega. da se čini
nadvredonsti nakloni splošinisti.
V tem pogledu je š«- prav
mnogo «lela. Pričela je sedaj no
vozelandska vlada tudi po pri
mernih zakonih razlaščevati ze
mljiške posestnike, da naseli na
«l«'želi več kmetov kakor Iti jih
moglo biti ob drugih razmerah.
Dalje časa pa je. kar je vlada že
vse velike in dobre zavarovalnice
za življenje prevzela v svojo u
pravo Sedaj |H«lržavljuje že tudi
zavarovalništvo proti otrn.ju. Že
leznice >o že dolgo podržavljene.
Pripravlja se prav sedaj razlasti
tev nekaterih premogovnikov, ki
jih bodo spravili pod upravo na
ravnost voljenih ravnateljev, in
demokratično kontroliranih mi
nistrov Nadvrednost. ki tako
odtegne zasebnim kapitalistom,
prinaša iiovozelaml. vladi denarja
ne le za graditev /.eleznie i'i cest.
nego tudi izvrstno urejeno ljud
sko. šolstvo, za bolnišnice in hi
ralnice. Njen največji ponos je pa
starostna podpora. Vsak mož iti
vsaka žena. ki ima ♦>•"> let. biva
let v Novi Zelandiji in nima v
tej starosti /Milostnih dohodkov
za življenj«*, ima daljše življenje
pokojnino. ne <la hi hil plačeval
kdaj kak.* doneske za zavaniva
nje. Ce mož ali žena nimata nika
kih dohodkov ali pa manj nego
»ISO mark na leto. znaša pokojni
na :W0 mark na leto ali 7 mark
na teden. Pri zakonskih moreta
oha zakonea prejemati pokojnino,
tako da ima družina dvojne pre
jemke. Ako ima starček ali starka
nad »>sii mark prejemkov na leto.
a manj nego 1040 mark. smeta
tudi zahtevati pokojnini, ki je pa
manjša nego mark na leto.
Lahko seveda uvidimo, da to še
m soeializ.em. Težje je pa dokaza
ti. kaj l»i hilo moglo več ali pa
drugače storiti v tih kratkih le
tih eelo raz.redno/aveuno. social
nodemokratičiio ministerstvo, ki
hi ga lula podpirala močna zaved
na socialnoileiimkratična stranka.
Nikakih čarov niških reeil ni. po
katerih hi se mahoma socialna in
iiHliiHtrialna organizaeija cclili na-J
rodov pivosiiovala Kazvoj družlic!
se more razvijati le stopnjcma od
iiepopolnejše ohlike ilo popolnej
ši*. naj .se že razvija hitreje ali po
časlteje NeeeVII pl'orokoV a t i. kil
ko se ho tu razvoj^ vresnieil v
Nemčiji,** kjer teorija žo
širje p »znata I'm anideških »I že
lah ho Viiii!iir ljudstvo najhrž> j
dose/alo sV'ije pravice tako kak >r!
\ \o\ : Zelandiji, lic pa upalo ni'
it >ietieii'> |iropimMinlo ali na go
s poda i*sk e k a t a -1 ro |"e
\avrcdno;,j je oni dohieek.
Ixi ira i'liajo kapitalisti podjetni
ki pri hlauu in proizvodih mid
m no. ki so jo plač !i /a pro
izvajo.
V Kvropi sploh (»p. priced.
ANEKDOTE O TAFTU.
<> •»«■<Ijilijem predsedniku Zedin
«'r*av. Taftu. s,- pripovedu
"»"'kdot. Ko j,- Ta ft kot
guverner potoval po Filipinih, z!,.
''' hu'' •"«'* g« »rov je .1,, |i,.ngn
ta ti ! poslal x vrha svojemu pri
I I -' ,lpž,,vn,,»"« tajniku l(o.»tn
ataleco brzojavko: 44Po ježi lun
"".,J ,,M imilf srni s rot" iio
Pn-spil na vrh". |{„,„ j,. ,.lkoj
odgovoril s! brzojavko: (V
Ntitain zdravju. Kako se .»oni t i
'»ft je namree debelu
liar. du mu pravijo sploh 'debeli
1,11 '• Sodnik Hrewer je imel
"» nekem banketu slavnostni gn.
vor na navzočega Tafta. Xaiteval
""i je vse mogoče eednosti. koiie
P»ve«lal: ' Naš vojni mini
sti'r rat t p« je t u.li najgalantuej
si nioz v ministers! vu. Sam sem
""!«><• videl, kako j,, velektriei.em
vozu odstopil svoj sedež trem da
"'•"'i Posebno resne poji,
telesnih svojstvih ta krat intra \,,j.
ministra Ta rt a s., dobili Ki
'•'jeji. Ko je namree lani Taft poto
Vi K'»»jskeiii. se j,, v nekem
iiHMtu strla nosilka ,m»,I njegovo
'eden je prišel nato Taft v
Monki.ntr. j,, naro.-il ameriški ge
neralni konzul zanj posebno nosil
""/!tr- ki j«' .lobil to delo.
Je izilal sledeeo pogodbo; *• ]*«>«(.1
pisani mizarski mojster In V o sej
zaVežem napraviti nosilko za anie
nsk.-ira generalnega konzula v
""•stu llonkonyu. kakor imenuje-I
J" »n. kraj rdeeelasi Ijndje (Kv
». ali v mestu prijetno di
N'1 r,'k- P"«' katerim imenom je
znano. Ta nosilka .se bo rabi
In za prenašanje ameriškega veli- J
kana. z.-|o spoštovanja Vitima
... K,'r imenovani Taft od
'""a Prikazen najvišjega aineriš-1
k,?H svot»- »>i seveda vrglo ,.a
"ar,"l »>Hbi» lue. ako bi se no
silka kje pred vladno palačo hipo
'''» razletela na kose. Žalihog s,. j J
nekaj takega že zgodilo. |);l s,. pr,. I
preeijo mednarodni zapletaji take j
vrste bom podpisani porabil vse
svoje spretnosti. Xo«j|ka bo i,,ie
, > kovino okovane drog,.. „j,. |,o
* rat tako nmeno. kakor nn
v«dno. namesto obirajnih droh
, vrvi vzamem debel,, mornar
-k- vrvi. Stol bo prevleeen , P(IP.
'''"goni in okraski iz svetle
»"'d..vin,- hodu učinkovali tako na
v*e m.inoidoee. da bodo nehote
v/kliknili: Resnično, ta narod
" 'I' 'Inri (Ainerieani). ki se je
',>'1 /l kazal naklonjenega
'•v. tl.en. državi Kitajska), j,, ve
"k ni pros v it I jen nari.,1!" Ta no
?'' k a • ki Jo h,. nosilo šest kulijev. !
\i /mdolg,, v spominu.
J«' P«*t dolarjev, ki pa
sprejmem. „k„ se nosilka
zlomi, ko b„ v njej ameriški or
* sv,,J"n lioeem poka
z-iti. da sem pošten mizar, ki sku
s« -branit, mir „» Daljnem V/to
Vseslovanski protestni shod v Chi
cagn
Chikaški (Chi sklicujejo za ne
deljo in t. m. <>li 2 uri p«»p. vseslo
venski prototni shod proti Av
striji. oziroma proti stiskanju Slo
vanov po Neineih v avstrijskih
deželah Shod se vrši v eeško-slo
vanski dvorani št ."»00 na IS. uli
ci.
Češki narodni komite poživlja
vse v ('hieajrn živeče Slovane. Slo
vake. Poljake. Hrvate. Srbe in
Slovenec, da s.- vdele/c teira pro
testnega shoda.
POZOR! SLOVENCI! POZOR!
SALOON
s modernim K<■ e 1 j išcen
Svete pivo v »inlfkih in buteljkah
in raznovrstne pijače ter unijske
*mni)ke. I'otniki <lobe £e«lno pre no |
čišče za nizko ceno.
Tostrezba točna in izborna.
Vsem Slovencem in <lni£ini Slovanom j
*e toplo priporoma
MARTIN POTOK AR.
564 SO CENTER AVE.. CHICAOO
Slovenski
krojač
Izdelujem novo in<>>ke oliloke
po n:ijnove.jsc.i modi in poravljain
stare po najnižjih conah.
(Vi>jenim rojakoiM v Oiidipi se
priporočam v ol>il; ohisk
Gabriel Vouk,
C24 So. Center Ave., cor. 19th St
CHICAOO, ILL.
Sveii kruh in fino pecivo dobit« v«
v hrvatsko slovenski pekarni
Curiš i Radakovj
623 So. Throop Street
Vosi tudi na >10111 »'HICAfl
M. LacRovic ii Fr.
37H hest IBthSt., Chicago
MODKKNO OPRKMLJENA SI/iViJ
SKA TRGOVINA 7. JKSTVlNAiaf
(OROCKKIJA.)
Najboljii rii, kava, čaj, moka
sploh vsakovrstno doraaJe in prekom
sko blago vedno »veie jw najniiji e
na prodaj.
Na 7-ahtevo razvaiam blago tud
dom. ta kat nič ne računim.
Joseph KratkyJ
575 W. 17tti St.. Chicaeo. 111.
Izdelovalec najfinejših cic
vsake vrste.
Na debelo in drobno.
Fino Opremljena Gostilna]
7. najboljirai pijačami kaker r AthJ
in Pilzen pivom, vinom in raznovid
nimi likerji, dalje s smodkami in m
stim "lunohom".
Zastopstvo najboljih parobrodnlh črti
prodaja parobrodnih listkov ln po3iljt|
nje denarja v staro domovino.
1'ostreaba točna in solidna.
Mohor Mladic
Novi prostor:
583 So. Centre Ave.
voKtil IHth St. Chicago, Ulj
M. A. Weisskopf, M D,!
Izkušen zdravnik.
Uraduje od 8—11 predpoldntj
in od 6—9 zvečer.
885 So. Ashland Ave.
Tel. Canal 476 Chicago, m]
Hermankovi praški
so najboljše zdravilo za glavobol
in neuralgijo.
Ustavijo bolečine "s 15 minutah.
Cena 25 centov.
J. C. HERMANEK, lekarnik,
585 So. Centre Ave., Chicago, I1L
Valentin Potisek
GOSTILNIČAR
1237-lst St.. La Salle, 111
To£i vse, gostilni podrejen« pijftfe
in se priporoma rojakom za obilen obiak.
Postrežba točna in •olids*.
Pozor Rojaki Slovenci!
Prevzel sem na novo opremljeno ro
stilno' TRIGL»AV'*od brata Mohorja.
Točim aveže pivo, domače vino in
druge raznovrstne pijače, na razpo
laeo imam moderno kejjliiče in potu
jočim vedno pripravljeno prenočišče.
Postrežba točna in solidna. Pri
poročam se za obili obisk.
John Mladič,
617 So. Centre Av.t Chicago. III.
KUPUJTE PRI
Albert Lurie Co.,
567-69-71-73 Blue Island Ave.
CHICAGO. ILL,.
Velika trgovina z me
šanim blagom.
Zmerne cene vsak dan.
SVOJO FINO OPRAVLJENO
uoijsko
BRIVINICO
pripor*>čain v-< m bratom Slovencem
JOHN HORVAT
610 Centre Ave.. Chicago, III.
S'nv«* ti». k i in hrvatski časniki na raz
polago,
Importiran starokraj
ski tobak vsake vrste
7,r cigarete. pipo In h • ?'j®
I miji.h-1 ' t1, * * <• "M rr ti c "i rfto. «
Vs.. pristno h po unernib cend
Vac. Kroupa
479 W. 18th St. Chicago, I1L