OCR Interpretation


Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, June 01, 1909, Image 2

Image and text provided by University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Persistent link: https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1909-06-01/ed-1/seq-2/

What is OCR?


Thumbnail for 2

PROLETAREC
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Lastnik in iadajatelj:
Jugoslovanska delavska tiskovna druiba
* Chicago. III.
Naročnina: Za Air.erico $1.50 za cclo lato. 7Sc za
pol leta. Za Evropo 12 za cclo leto. $1 «a pol leta.
ikjlati po (twororii /Vi iprtmtnbi hirat
j< poU<j novšga n<j;nanifi tudi .s' T A HI na«/or.
PROLETARIAN
Owned and published K v fry Tuesday by
South Slavk Workmen's Publishing Company
Chicago, Illinois.
Joe Jesih. President;
John Petrich, Secretary;
Frank Mladič, Treasurer.
. j»s nirriON rath United Stat«* and Canada.
. 50 a year, 7Sc lor hall year. Foreign countries
$2 a year. $1 lor ball year.
ADVERTISING KATES on agreement.
NASLOV • ADDRESS):
"PROLETAREC"
5»17 So. Centre Ave., Chicago, III.
i
pftSW' 31
ZAKAJ BI MORALI VSI ORGA
NIZIRANI DELAVCI BITI
TUDI SOCIALISTI?
(Daljo.)
Kmetijske stroje na ameriški
farmi vidimo dandanes stroj za1
vsako posamezno delo; tako n. pr.
stroj za košnjo, stroj za grabiti
seno, sejati žito. stroj, ki zanje in
ob enim poveže žito v snope; stroj
ki žanje in sprot omlati žito, stroj'
za okopaviti plevel, za osipati
krompir in koruzo, in stroj za iz
kopavati krompir in za mlatiti ži
to; in še več družili strojev vidi
mo na farmi. Trije delavci s po
močjo poljedelskih strojev zamo
rejo obdelati farmo, na kateri se
pridela poleg zadostno koruze in
kormpirja. nad 2000 bušljev pše
nice, 500 bušljev ovsa, in se izre
ja 30 glav živine, (konj in gove
je). Ta ilustracija jasno kaže. ne
da bi nadalje navajal dokaze, da
stroj nadomešča delavno moč. Ali
niso na tisoče in milijone delavcev
oropani za delo in življenje radi
upeljave modernih "delo prihra
nilnih" strojev in mašin* Kaj sto
riti za odpomoč? Ali naj staremo
stroje! Ne. soeializirati jih. Igri
va tu«) posedovanje, strojev je
vzrok, ki pahne delavce od dela.
Bistroumni ljudje tam v Texas
so predlagali .da se njora uničiti
stroje; in da pogreba pognati iz
debele vse truste, iti da to hočejo
doseči, če bi se ji)&gari morali vr
niti nazaj k motiki in srpu.
Ali bi ne bilo ijestniselno delo
to, če bi .odpravili pnrpi stroj .za
orati in se podali na polje z mn
tiko? odpravili poljedelske stroje,
ki sem jih ravno omenil, ter pri
jeti za ročno koso in srp. To bi
bilo demokratično, kaj *. Tam v
Texasu, kakor znano, .so le detno
kratje.
Ti sanjavi in smešni demokrat
je tam v Texas, bi hoteli novega
časa "kolo napredka" in tehnike
obrniti, ter uničiti stoletno delo
genijev in.se pogrezniti nazaj v
temne čase. kjer bi morali vse
znova pričeti. Nemogoče; vemo da
je- I
Sedaj vladajoča republikanska
stranka nič ne misli tega storiti,
ali da bi kolo napredka obrnila.
O, n°. Republikanci hočejo, da o
stane tako kakor je; naj stroji
nadaljuje svojo delo, ter ostanejo,
v privatni lasti; naj imamo krize,
brezposelnost in dolgo urni delav
nik. in druge slične ugodnosti in
mizerijo za druge.
Dobro se še spominjamo, ko je
Taft obljubljal pred volitvijo. če
bo on izvoljen, bomo imeli priho
dnja štiri leta. dobra, prosperetne
»ase in. posvem tako administraci
jo, kot pod Rooseveltovo — "do
bro" vlado.
Republikanska vlada in patenti
rano zdravilo, to je eno in isto;
ne pomaga nič. Bogastvo se steka
in se bode stekalo, (dokler delav
ci ne store temu konecl bolj ko
kdnj prej. v naročje nekaterim
posameznikom, koje nazivljemo
Trusti in kralji stokratnih milijo
nov.
Ali kdo dvomi da ni. in ne o
stane tako. ako bodo delavci dr
žali križem roke?
Po oficielnim izkazilu in prera
čunu od leta 1000, je v Zjedinje
nih državah bilo le samo eden pro
cent. plutokratov. 2*) procentov
srednjega razreda. 70 procentov
pa razreda, v kterega Ti in jaz
spadamo.
Plutokratjc laste 70 odstotkov
vsega bogastva v Zjedinjenih dr
žavah: sredni razred, to so mali
kapitalisti, katere bi rad Brvan
reprezentiral. posedujejo 25 od
stot. od skupnemu bogastva. Mi,
pcylctarci, kterih nas je 70 od
stot., pa posedujemo le samo 4—5
odstot. bogastva v Z jed. državah.
Moj sodrug proletarec, in orga
nizirani delavee, vprašam te. ali
si Kdaj prejemal popolno vred
nost Tvojega dela? Ali bogstva
zemlje po naravnih zakonih pri
padajo le nekaterim, večini pa le
delo in beda???
Kakor so vidi, so aiuerikanskl
delavci podobni ovcam, do zadne
volne se puste ostrici.
Tekmujoča evolucija v zadnji
generaciji je industrijo in trgovi
no tako sistematično preobrazila,
da,že dandanes, razen male izje
me. korporaeije in trusti monapo
lizirajo celo iiulustrijo in pridel
ke. Večje kombinacije so manjše
uničevale v produkciji in trgovini
od leta do leta vedno hujše in tr
še. po sedanjem "graft sistemu".
Z organiziranimi kapitalisti v tru
stili. ne more nihče tekmovati ali
obstati na gospoilarskem polju,
kjer koli. in v čemur koli. Čim
več malih trgovin, podjetij in de
lavnic uničijo kapitalisti. — tem
več in bolj armada neposedujočih
mezdnih delavcev raste.
Kdino sredstvo in pomoč za 70
odstot. neposedujočih proletarcev
proti roparskim, vse posedujočim
"kraljem bogastva" je, da se zgr
nemo pod en prapor, in oznanimo,
toliko željno, mirno in za vse ena
ko. pravično — socialistično vla
do.
Proč s tem gnjilim, "graft pro
fitom" v družabnem redu; proč s
sedanjo privatno lastnino, produ
kcijo in distribucijo. Ko bo to
doseženo, tedaj bode šele konec
večnega boja organiziranih delav
cev proti molohu kapitalizma, za
obstanek. Tedaj šele. in ne prej.
bomo uživali sad našega dela in
truda.
Zakaj, če še tako radi mnogi
čitate vsakdanje novice v lažnji
vih kapitalističnih listih, in .iz
mišljene povesti, ne vzamete ne
koliko časa za čitati in se učiti v
ekonomičnem vprašanju, kjer bi
se poučili, kako bi se dalo zbolj
šati slabe razmere v kterih tiči
moT
r.iia vol i Ka napaka m brezbriž
nost organiziranih delavcev je. da
ne skušajo preiskati vzrokov, kp
ko se rešiti iz verig in okov kapi
talističnega tlaeanstva. Žal. da je
tu oeiti dokaz. Oni pripuste dru
gim misliti zanje, mesto da bi za
se mudili sami.
Navedel hudem tu en dokaz, da
ji* tu žalostna in gola resnica.
Advukatje imajo svojo unijo, u
prav kakor delavci; — poglejmo
torej, kako si oni znajo /.boljšati
dohoilkc.
1'ax mesecev nazaj, imel seiu
priliko <Htati v kapitalističnih lis
tih resolucijo, katero su odvetniki
odobrili na svoji konvenciji |n:
katera se je imela predložiti pri
zasedanju legislature 'zakonoda
ji.) V tem "bili" se je zahtevalo,
da se vsem sodnikom zholjša pla
ča. in če se prav spominjam, čita
lo se je tudi v N'soluciji, da se jim
tako olajša in zmanjša mnogo ne
potrebnega dela
Tako. oni imajo legislaturo, ka
mor ste jih vi delavci izvolili, za
povišati si dohodke in olajšati
njih delo. Iz tega se vidi, da od
vetniki znajo misliti sami zase. in
misliti prav. za svoje interese.
Cesar pa Ti, delavec, dobiš, ako
greš vprašat za povišanje plače?
Prvo bode, kar bodcš dobil, bo
"Injunction" (sodno prepoved.)
in sicer ravno od teh sodnikov in
odvetnikov, ki si jih Ti izvolil: in
če bi Ti pri tem kaj godrnjal, ali
celo hi I malo preglasen, dobil bo
dcš povrh policijski krepelje, in
t ml i milico, če treba.
Vidiš, to je zato, ker še nisi
spoznal, kako se to — zboljšanje
plače — zamore doseči. Zato, ker
nisi sam zase mislil, nmpak si to
poglavitno stvar, kolikor zadene
zakone ki tc vladajo, pripustil
tem gladkojezičnim politikom, da
store zate.
Vi delavci, ki se tako radi pu
stite pregovoriti, da volite za do
brega moža pravite, da socialisti
skušamo zanetiti sovraštvo proti
kapitalistom, in da branimo voliti
— dobre in poštene može.
Resnici na ljubo bodi poveda
no, da ni nikdar bil naš namen
vzbujati sovraštvo proti kapitali
stom . sovražiti nikogar, ako rav
no se nas preša po stari navadi,
pač pa je naš namen., in pravičen
tudi. da treba vzbuditi v delavcih
misel, kako si lahko zamorejo
zboljšati stanje, ako postanejo po
litično zavedni. Kadar postanejo
delavci razredno in politično za
vodni, bodo že vedeli čo«ar jim je
storiti za svoje materijelne inte
rese, prej pa ne.
Kao lahko ve. da so kapitalisti
skoz in skoz razredno zavedni.
Argumentirati in dokazovati to,
bilo bi od več; bogastvo ki leži
na njih strani predobro dokazuje
to, dokazuje pa tuili to. da delav
ci še niso razredno zavedni. Fakt
je tudi, da oni nemarajo, da de
lavci spoznajo, kje leže njih inte
resi, ker če bi delavci to razumeli
in vedeli, da zavzemajo 70 pro
centov prebivalcev, no, tedaj bi
bilo tudi konec kapitalizma.
Trditi ali dokazati jaz ne mo
reni. če se ne nahajajo socialisti,
— in mnogo družili ki niso socia
listi. — ki v resnici sovražijo ka
pitaliste: ali mi moramo upošte
vat, da so socialisti, — kakor vsi
drugi — human, in da imajo vsi
kdar tudi uzrok do tega.
Ohcrnimo se še enkrat nazaj k
Samuel Gompersu, voditelju de-j
lavcev od American Federation |
of Labor, da vidimo njegov poli-,
tični karakter v minulem, kakor
smo ga vidili pred zadnjimi voli-1
Ivami.
Samuel Gompers je rekel pred
14 ali 1"» leti: "Ce bi jaz imel
moj "glavni stan" y Washington,1
in bi zatnogel biti v tesnejši doti
ki s zakonodajalci pri vsaki pri
liki, jaz bi tedaj zamogel mnogo
več doseči, kakor zamorem se-'
daj." Glavni stan od A. F. of L.
se jo nato po njegovi želji pre
mestil naravnost v "National Ca
pital". in fiotnpors je od tedaj
bil ves ca« tam pri rokah in na !
pravem mestu.
Ali je kaj dosegel z njegovim
beračenjem* ali je zakonodajal
ce kaj sprijaznil s organiziranimi
delavci, kakor je rekel da bode?
No. čisto nič. Rekel je celo tudi.
<b< bode. če ne baje zlepa, prisilil
zakonodajalce da ustrožejo zahte
vam organiziranih delavcev.
Kje na zemlji bi bili danes, da
Oompers ni bil navzoč pri "Capi
tal". če se so delavci zadni čas
prejemali, kakor n. pr. sodno pre
poved (injunction) zoper bojkot,
svobodo govora, tiska in shaja
nja. .Taz bi rekel, da bi bili sedaj
že vsi v verigah in ležali kje v
kakem "bull pen." I
Spominjam se ravno ko to pišem
neko humoreske, ki sem jo čital
in ki popolno karaktizira Gom
persovo vedenje v Washingtonski
zbornici. Šaljiva pripovedka se je
trlasila nekako takole:
V južni Ameriški republiki je
nekega dne načelni zapovednik in
vladar ob enim, poslal sela k svo-J
jcmu Generalu Rlanca. tla naj
nemudoma pripelje posadko k
njemu.
Minulo je 10 minut, in jih še ni
bilo; minulo 20. M. 40. celo uro,
pa jih še vedno ni bilo.
Kaj vratra jih neki zadržuje, je
vzkliknil vladar ves iz sebe T
"General Blanco", je rekel sel,
ravno nazaj prišedši, "General se'
je podal z vojaki takoj na |>ot. ko
sem mu izročil vaše povelje, pa
pripetilo se je. da pride par pija-j
nih Amerikaneev, in jih nista pu-j
stila naprej."
Lepa armada organiziranih de-'
laveev s Samuel Gompersom na
čelu, so tudi vedno na poti, od
kar so "mufali" v "capital" s
svojim načelnim "Generalom",
da vodi bitko po zviti poti. ki vo
di v kapitalistično zakonodajo.
I'a smola, kakor par pijanih,
amerikaneev ni pustilo južno a
meriških vojakov iti svojo pot,
tako je tam v Washingtonski
zbornici par kapitalistov, ki ne
puste dalje marširat Sama in nje
gove lepe armade organiziranih
delavcev.
Z ozirom na politiko Mr. Gom
I » rs a : voli dobriga iiiožh. naj sta
vim vprašanje: Ali niste vedno1
volili za "boljšiga moža"?
Xe, Vi nikdar niste volili ta
slabšega.
Ali niste imeli vsikdar v misli.'
ko ste stali na volišču, "ostati pri i
stari stranki" in voliti demokra
ta zato. ker je bil boljši izmej o-l
nih dveh?
Ali niste prevzeli Vašega prin
cipa: ostati pri stari ".Teffcrsono
vi demokratični stranki", in vn-'
lili republikanca zato. ker je bil
"boljši"? |
Seveda ste. Vi ste vedno volili
za "taboljšipa". Vprav zato, ker
ste vsikdar volili boljšiga moža,
imamo danes 4fi milijonarjev v
kongresu, ostali so pa korporacij
ski odvetniki in tmstov agentje.
To so tisti "dobri" možje, za
katere je delavce vedno volil.
(Daljo prih.)
Dopis.
Seattle. Wash.. 18. maja.
Človek ki ne razume anelcKki
gn jezika v Ameriki misli. da je
vm;k ropar in goljuf kaznovan,
»•i se naznani sodišču — se hudo
ii «.ti, V Spokane "Industrial
Worker" oil 13. t. m. »se eita »le
(it'fi' poročilu.
Buck & Landis Employ men t
Office v Spokane, Wash., je od
P< slala 4*» Bolgarov v Newport,
Wash., na delo, kjer ni bilo no
ht nega dela zanje. Sedaj je Ator
iie.j oil orjrini/.acijc "Industrial
Workers «>f the World" vzel za
lievo v roke, m toži roparsko po
sredovalnico za delo, za
t.dškodnine. Zadeva je sedaj pri
s« dišeti. I'nje se. da je sodnik
Mann (v Spokane. Wash.) celo
nervozen postal radi tega. ker sc
toliko simpatizira za malo v pošte
vi'in* Hulgare.
Drnija zadeva. — zopet ena iz
mej tisočerih.
The Western Employment of
fiee (tuili v Spokane. Wash.) je
poslala 18 "Avstrians" v Yoa
1-1 in. Wash., kjer ni bilo nobene
ga dela. Vsakega teh "Avstri
jmis" je veljalo $18.85; to znese
skupaj $339.30. za kar so bili
"Avstrians" oropani po omenjeni
I osredovalnici. (
Vi delavci bi že vendar mo
rali vediti do sedaj, kako va-s ro
pajo vsaki dan zaporedoma te
posredovalnice; seve, če F.e vam
ili bro zdi ali se bojete odločno
nastopiti proti njim. po ti'm nimate
pravice "kikat". ko se vas zopet
in zopet sprazni žepe.
Tako je poročal to " Industrial
Worker."
Delavske posredovalnice bi mo
tale biti odpravljene prej ko mo
goče. Odpraviti jih bodo morali
delavci sami. Dam-s je v očeh
«i\toritete in policije večji zločin
prodajati socialistični, ali indu
( trielni list na ulici, kakor pa. če
ti agentji oropajo delavce do
z.'dneira dolarja.
V Seattle je bil razprodajalec
lista "Industrial Worker" na'uli
ci aretiran, ker je prodajal ta list
i- rudeeo zastavo na prvi strani
li.sta: majsko izdajo.
Sodniki. odvetniki in zvezdo
gledi (|x>pjp) vsi v«lo, da delav
ske posredovalnico ropajo de
li« vre vsaki dan. and none of then,
give a damn. Odvisno je od nas »le
l.iveev samih, da ostaviino ta rop
m. debelo. in ostaviti hitro.
Dela vej ne morejo dohiti štraj
ki> in tudi ne organizirat delav
ci v. dokler se nt- odpravi teli ka
I italističnih posredovalni'- za de
lo* Sodniki, odvetniki in zvezdo
i;U di. njim vse dohro, kar jim
»cm: dobiček. V Seattle ni noben
ipop in far vedel. «la se nahajajo
v mestu zloglasne hiše prostitu
< i je razen takrat, ko .se plačuje
t>.x Takrat, in samo takrat hva
lijo bog:i in škilijo proti zve
zdam) da se š<* vendar nahaja po
ni est i h nekaj zdvojenih žensk, ki
plačujejo mestu veliko svoto. s
katero se zniža davek davkopla
čevalcem. Pop ne oporeka niče
mur. kar 11111 prinaša dobre pe
čenke. tako nobeni drugi greftar.
D t lavske posredovalnice prinaša
jo dobiček mestu, zato so rešpek
t:rane.
Tudi zato bolezen dobimo zdra
vilo.
Kakor sem poročal zadnič, da
je župan Miller zaprl " restricted
district". se čuje sedaj, da ga bo
di. zopet odprli, in sicer v drugem,
bolj oddaljenim kraju, kjer ne bo
di tako napoti. Nef policije je
izjavil, da «e večje mesto brez
prostitutk ne more ohraniti in da
jih imajo celo senatorji in kon
gresmani dovolj v Washington,
D. in da so sploh potrebne.
Ljudje se pa pritožujejo, da so
sedaj raztresene preveč po vsem
inr.stn. in da bi bilo bolje, da se
jih dene skupaj v kak kraj. ter
Ziimižati. pa bo vse "all right".
Ivan Šolar.
RAZNOTEROSTI.
V pruskem deželnem zboru «o
t.ikozvani svohodomiselci izvršili
• eliko lumparijo. Komisija za ve
rifikacijo mandatov je sklenila,
predložiti zbornici, naj zavrže
mandate onih štirih socinlno-de
mokratičnih poslancev, ki so bili
izvoljeni v Rerlinu. To so sodrn
iri llorgmann, Ilirseh. Heimann in
Adolf Hoffmann. "Svobodomi
selna" večina komisije vtemelju-!
je svoj sklep tako, da Ao bili vo
li!ni imeniki za izvirne volitve (v
1'ruski deželni zbor se namreč vo
i: inridektno) v Berlinu setstav
Ijene na podlagi davčnih izkazov
deloma iz leta 1907. deloma pa
1 !l()s iWlinski magistrat. ki je
bil vprašan zaradi tega. je izja
vil. da je bila sestava volilnih
imenikov pravilna, ker zakon ne
veže občine na porabo davčnih iz
kazov določenega leta: magistrat
mora sestaviti imenik na podlagi
>:: dnjili davčnih izkazov, ki so mu
t<a razpolago, imel |>a je za neka
tere volilee izkaze že iz leta 190H.
ya druge pa samo iz leta 1!MI7. To
magistratovo poročilo se vjema z
zakonom. Ampak če .se ne bi vje
malo in če bi se morali volilni
imeniki smatrati res za nepravil
ne. bi se morali razveljaviti inan
d.:ti vseh berlinskih poslancev iz
vseli 12 berlinskili poslancev iz
vsi h 12 berlinskih volilnih okra
jev. torej tudi iz tistih, v katerih
so bili okrajev, torej tudi iz ti
stih. v katerih so bili izvoljeni
"svobodomiselei". Toda meščan
ska večina hi se le rada iznehila
si.eialnih demokratov: pa se bo
morda vrezala. zakaj odgovoriti
h« do morali volilei in nazadnje je
\cmlar vprašanje, če prineso no
ve volitve tak rezultat, da bo všeč
"svobodomiseleem".
Sodrug! Priporočaj
te hrvatskim delavcem
"Radničko Stražo'*! .
Vabilo na prvo veselico
slov. ženskega društva "N^de"
S. N. P, J.
ktero priredi
v sobot« zvečer dne 12. junija '09.
t dvorani pri g. Franc Četni.
568 So. Centre Are.
Vstopnina in prigrizek prost.
Cvetlični šopek lOe. — Začetek ob
pol S uri Igrala bo tamburaška
godba. Za obilen obisk se pripo
roča <>I>B<>U.
V slučajih nesreče
izrijenja udov, ako škofi
kost iz 8Tojega ležišča itd.
rabite takoj
Dr. R1CHTERJEV
Sidro Pain Expeller.
On suši, zdravi in dobavi
udohnost. Imejte ga vedno
doma in skrbite, da si naba
vite pravega z našo varnostno
^2« znamko sidrom na eti
.TAketi.
V vseh lekarnah po
25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & CO.
215 Pearl Street, New York.
Slo vensko-angleška slovnica,
slov. ang. tolmač in angl. slovar
za samo $1. — pri V. J. Kubelka,
0 Albany St.. N«i\v York. N. V.
HALO! HALO!
Kum pat — Na sveže pivo in čašo
dobrega vina k
Frank Mladiču
611 S. Center Ave.,
tam se bomo imeli po domače."
To je pogovor s ceste, ki priča o mo
jem saloonu.
Frank Mladič.
fill S. Tenter Ave., Chicago.
POZOR!
Podpisani naznanjam roja
kom v Chicagi in okolici, da
sem odprl novi saloott na
825 Blue Island Ave. Točim
dobro pivo. vino in dobro wi
sko. Se priporoča
John Mladič
82S Bine Island \v. Chicago.
I. STRAUB .
URAR
336 W. 18tta St., Chicago, 111
Ima yetjo zalogo or, veriiie, prst*
nov in drugih dragotin, Ievrluj« tudi
vsakovrstna popravila v tej stroki po
zelo nitki ceni.
Obiščite ga!
Dr. W. C. Ohlendoif, M.
Zdravnik za notranje boUzni
ln ranocelnik.
Izdravniftka preiskava br>-zpla*8o^
čati je le zdavila. 647 In t>49 Blue y
Ave., Chicago. Za <lne uri. Oj l ,
popol. Od 7 do 9 zveči*r. Izve« CVi
živeči bolniki naj pišolo elovem^
Domača oštarija.
Podpisani naznanjam, da toiin
turno domače vino in dubro pivo.
Na razpolago imam tudi proiton
DVORANO
za veselice, za svatbe in seje.
Za obilen obisk se priporoča
FRANC CEH,
568 So. Centre Ava. Chj,
Halo, Jollity!
Kje si pa bil včeraj'" Saj vel kje,
kjer je največ zabave. Ali&enei
da je največ zabave v GOSTILN]
John Ko&iček
590 So. Centre Ave . Chicago,
MODNO OBUČO
za moike, ženske in otroke dobit ti
po najnižjih cenah pri
Kappcr's
Največja trgovina z obučo At up
strani,
cor. West 18th k Wood 8t»,
Chicago. 111.
Aka hoče* dobro naravno vino |
oglasi ke pri
JOS. BERNARD
620 Blue Island Avenoe
Telefon Canal i"W2 CHICJ
Pri njemo dobiS najbolja kalif«
ska in importirana vina.
Najboljše in najfinejše oblek«
so po nizki ceni na pn
pri H. SCHWABTZ,
16—18 N. Halsted St., Chia
Velika zaloga klobukov, čepie,
vljev, perila in koveekov.
Kdor kupi za pet dolarjev, d
darilo.
Najbolje in oa;
neje obuvalo ka
pri
J^hn Klofi
631 Blue Island
CHICAGO.
Sprejema t ud
pravila.
Jože Sabath
advokat lil pravni saatopnlk v ta
akih ln clTlnlh zadevah.
Pilit« alovenski 1
1023-1638 Unity Building
79 Dtsaj-boro St., Chiea|t,
Kee. 5155 Prairie Art.
Phone Drexel 727L
Druitvene regalie, kape, prekoranu
bandera itd.
za slovenska društva najbolje p«*'
Emil Bachttia
580 So. Centre Ave., . CMcal*.
Leopold Saltle
ODVETNIK
v kazenskih in civilnih udsTt
Auto Phone 6065.
Office Phone Main 3065
H«eidence Phone Inriai <
URAD: 27 METROPOLITAN BIX
Severozap. ogel Randolpk
in La Sallc oJiee
Stanovanje: 1217 Bherldan ItoiA
Pristno domače »ii
CATAWBA 70—75C t
BELO VINO 60c P
RDEČE VINO 5flc P
RDEČE STARO VINO . . *<*P
RMENO VINO Me
Posoda prosta. Te cene relj*j*
jemalcem oil 50 galonov naprej; •
kot 50 galonov se ne poSilja. Via*
Jiljam prnti predplačilu ali po C. 0
po vsi Ameriki.
Priporočam se rojakom tudi » ^
moje lepo urejeme gostilne * iib®"
pijačami in z vedno pripravljeni®
stiin prigrizkom.
7.a dobro in točno postrežbo, ■
ludi za pristnost vina jamčim.
JOSIP ZALOKAR
899 Edison Road N. E., Cleielii'

xml | txt