OCR Interpretation


Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, June 01, 1909, Image 4

Image and text provided by University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Persistent link: https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1909-06-01/ed-1/seq-4/

What is OCR?


Thumbnail for 4

_ • AOk'leiki spisal Upton I;
! I I IV I | I I_J Sinclair z avtorjevim |
i i J LJ iN >r%
(Copyright, 190a, l'KHi, bj Upton Siiuclair.) (Nadaljevat)je )
Med t «*m so si> odločili kla viličarji «|«»f i nit i v n«i. »la organizirajo
nove delavsko moči. Kden ali »Iva tisoč stavkokaz.ov j«- vsako um''
prispelo in so se porazdelili na posamezne oddelke. Nekateri so Kili
izučeni delavei, klavei, nad/.orniki itd. od kompanijskih podružnic
in nekaj tudi od tujih kompanij iz drugih mest: večina pa so tiili
črnci s prostranih bombaževih plantaž daljnega duga. in te so gonili
enako oveain v delavniee. Neka zakonska naredba je prepovedovala
graditi hiše brez postavnega dovoljenja. l'»>goj je bil, da so se na
pravila okna, stopnice in varnosti izhodi za slučaj požara. Tukaj pa j
so nastanili delavce v prostoru, namenjenem za barvanje mesa. da
je i/gledalo bolj sveže, in do katerega se je prišlo le z vzdigačo. In
v ta prostor, ki ni imel nobenega okna in ene same duri, so stlačili
kar sto mož. ki so spali po tleh na žiimiicah. V tretjem nadstropju
Jonesove prešičje klavnice se je nahajalo skladišče brez vsakega
okna: tain so prišle te kričeče razmere v javnost in se je zahtevala
preiskava in ko je liil mestni župan prisiljen zauka/.ati uporabo za
kona. obrnili so se klavniearji na advokate, ki so dosegli, da je bil
ukaz razveljavljen. Ras ob tistem času se je župan hvalisal, da se mu
je posrečilo zatrcti hazard ne in druge protipostavne igre. Toda četa
profesijonalnih igralcev se je zvezala s policijo, in skubili so stavko
kaze kar po notah. Vsako noč si lahko videl na velikem dvorišču
pred Brovvnovo klavnico krepke, mišičaste postave črncev, £<de do
pasu. ko so se rokoborili za denar, »ločim j«- kričeča množica treh »1»>
štirih tisoč ljudij razgrajala iu se vlačila okrog: moški in ženske,
mlade bele deklice z deželo med |H>hotnimi črnci, ki so z bodalom v
čevljih pomenjali neprestano nevarnost. Cele vrste črnih kodrav
cev so gledale z oken bližnjih tvornic. Predniki teh črncev so bili
ali še divjaki v Afriki, ali pa so jih vsaj brzdale oblastnije. ki so z
osvobojenimi zamorci ravnale še vedno tako kot svoječasno. ko so
bili še pravi sužnji. Zdaj pa so bili prvič svobodni — prosti, »la so
lahko stregli vsaki strasti, — prosti, da so si svobodno me»l sabo raz
bijali glave!! Potrebovalo se jih jo, da zlomijo štrajk. in ko bo zlo
mljen. poslali jih bodo spet nazaj, od koder so prišli, in njihovi se
danji gospodarji se ne bo»l»> več za nje brigali. Zganja in deklin je
bilo v izobiliei. in to vse se je prodajalo črncem za drag »lenar:
skratka, odprlo se je peklensko brezno. Vsako noč so se dogajali pre
tepi in poboji, pri katerih so igrali noži in revolverji prvo vlogo: in
govorilo se je. da so imeli klavniearji dovoljenje odstranjati mrlič«?
kratkim potem, ne »la bi se jim bilo treba bati kakih sitnostij od
strani poklicane oblasti. Stlačili so skupaj v en prostor moške in
ženske: in vsak»> noč s»» se vršile prave orgije. — stvari, kakoršnih
doslej Amerika še ni videla. Ker so bile dekline izmeček bordel«>v in
moški večinomo neiskušeni črnci, so se hitro razširile neizrekljive
raz uzdanosti in strašne bolezni, in to v krajn, od koder so se razpo
šiljala živila na vse strani sveta.
V klavniškeiu okraju ni bilo še nikdar prijazno; a se»laj, ko se
je nastanilo tam petnajst do dvajset tisoč človeških zverij. je bilo še
odurnejše. Ves dan je pripekalo solnce na ta prostor, polu gnusnega
in groznega: na tisoče glav klavne živine, tesno skupaj stlačene, in
iz lesenih tal je puhtel neznosen smrad: — pripekalo je na razbeljene,
s pepelom pokrite železniške tire. — na skupino visokih, zamazanih
tvornic. v kojih notrajnščini ni zapihljala še nikdar sveža sapa; —
pripekalo na pot«>ke vroče krvi, — na cele vagone, obložene s svežim
mesom. — na velike kotle, v katerih se je cvrla mast in razni odpad
ki. — na tvornice za klej in čistilnice, — in vse to je smrdelo kakor
kuga. Cele kadi polne črevesja, ki se je na solncu parilo in gnojilo,
so stale okrog; zamazano perilo delavcev je viselo na solncu in se
sušilo; v jedilnici so ležali po tleh odpadki obeda, po katerih so
Drneli roji muti in music.
In kaj šele ponoči, ko je množica zdivjala ven in se razlila po
ulicah, na \*Re strani, k raznim igram in rokoborbam. v nešteviine
gostilne, kjer je popivala in plesala, preklinjala in kričala, smejala
se in pela! Cez teden se je moralo pridno delati, potem pa so si lahko
privoščili svoje zabave; še v nedelje večer so se vršile rokoborbe; tain
na vogalu si videl plapolati ogenj, in ob njem je stala stara sivovlasa
zamorka. suha in grda ko čarovnica, z razpuščenimi, v vetru vihra
jočimi lasmi in bodečimi očmi. ki je pela z vreščeč i m glasom o po
žaru pogubljenja in o jagnjetovi rešilni krvi. po tleh pa so zdeli moški
in ženske, kričali in javkali strahu in veselja.
Tak je bil klavniški okraj za časa štrajka. dočim j«» objemal stro
kovno organizacijo top obup in je upila dežela kot lačna žival po
živežu. Klavničarji pa so mirno šli svojo pot naprej. Vsak dan so spre
jemali nove delavce, in so torej lahko s starimi postopali strožje, po
gajali se z njimi za plačo ter jih odpuščali, ako se niso dovolj podvi
zali. Jurgis jim je bil sedaj poinagač pri tem in je mogel dan na dan
čutiti spremembo, kakor če se stroj polagoma spravi v tek. Privadil
se je že davno na ukazovanje: toda dušeča vročina in smrad, kakor
tudi zavest, da je stavkokaz. katerega prezira vsak pošten človek, mu
je grenilo življenje, in gabiti se je začal samemu sebi. Udal se je
pijači in prišel sčasoma v tako slabo voljo, da je kar divjal, preklinjal
in svoje ljudi priganjal, da so se pod silnim naporom skoro zgrudili.
Nekega dne, proti koncu meseca avgusta, je prišel nadzornik
v Jurgisovo delavnico in zapovedal njemu in njegovim ljudem, da
pusti delo in gredo za njim. Sledili so mu do velike množice ljudi,
v koje sredi je stalo več dvonprežnih voz pripravljenih /a odhod. Tudi
trije policijski vozovi so bili videti, .lurgis in njegovi ljudje so za
sedli en voz. voznik je udaril po konjih, in oddirjali so z ropotom.
Nekaj bikov je ušlo iz staje in padlo v roke stavkarjem. To je bila
ugodna prilika, pri katerej se dalo kaj napraviti. Vozili so proti
vratom na Ashland avenue in naprej v smeri proti "dumpu". Nastal
je splošen krik. kakor hitro so jih ngledali: moški in ženske so
zdirjali iz hiš in gostilnic. ko so vihrali mimo. Krr pa je sedelo na
vozu osem ali deset policajev, si niso upali delati zaprrk. dokler niso
prišli na prostor, na katerem je stalo vse polno ljudij. Zaslišal se je
varnostni klic. in množica se je takoj razpršila, pustnivši na tleti v
krvi ležečega bika.
Stalo je tam brez dela ravno nekaj klavcev, in ko je bik pridirjal.
zgrabili so ga in pobil i na tla Ker je izurjen delavec lahko v nekaj
minutah vola ubil in očistil, je manjkalo že nekaj mesa. To je bilo
seveda kaznivo dejanje, in policaji so takoj pričeli izpolnjevati svoje
dolžnosti. Poskakali so raz voza in udrihali po vsakem, koijnr so
mogli doseči. Ozračje je odmevalo od krikov jeze in bolečin, in pre
plašeni ljudje so bežali v hiše in prodajalne in tekli doli po ulicah.
Jurgis in njegovi ljudje so se udeležili preganjanja, in vsakdo izmed
i; jih si je izbral svojo žrtev in tolkel no njej. kar se je dalo. (V je pre
ganjancc bežal v kako hišo. so vrata kar razbili, če so bila slaba. Tekli
so celo ffori po stopnicah *in pretepli vsakega, kdor jim je prišel pod
roke; da. vlačili so svoje žrtve slednjič tudi izpod postelj in izmed
starih cunj. kamor so se bile poskrile. .Turgis in dva policista so po
dili tropo ljudi v neko gostilno. Eden od preganjanih je iskal varstva
zadaj za bnro. kamor pa mu je sledil policaj in sra potisnil v kot ter
ira tako dolgo tolkel po hrbtu in glavi.da se je nezavesten zirrudil.< »sta
li pa so preskočili plot mimo drugegn policista debelnšasteea človeka,
ki je prišel nazaj jezen in grdo preklinjal Ko je stopil v pivnico,
pride mu jokiije in tuleč nasproti lastnica, neka Poljakinja. Dal ji je
močan sunek v želodec, tako da je padla na tla Med tein si je Jurgis.
ki pa ni tako lahka spravilo ka j iz ravnotežja, postregel pri bari. in
prvi policist, ki je napravil svojepa moža neškodljivega, nm je poma
gal. izročil mu celo še daljne steklenice in si napolnil tudi sani svoje
žepe. (Dalje prih.)
(Nadaljevanje s .1. str.)
Kam greste, fantje, kam je va
ša pot ?
Starec me je pogledal z rdeči
mi, od pritajenih sol/, ra/paljeni
mi očimi in se mi je zasmejal v o
bra?..
"Domovino hranit, gospod, do
movino branit!"
*
• •
Slišal sem ob tistem času govor
debelega gospoda. Dolg govor je
bil, meni pa je se zdelo, da sli
šim eno samo besedo; "Domovi
na. domovina, domovina."
"Lepa naša domovina . . . čast
in blagor naše domovine . . . vse
za domovino . . . kri do zadnje
kaplje za domovino ... na boj
za domovino ..."
Ko j© nehal in je bil truden,
sem vprašal soseda:
"Kdo je ta spoštljivi in debeli
gospod T"
Sosed se je zasmejal in je od
govoril :
"Troje hiš ima v mestu in tudi
zunaj mosta lep kos domovine;
sinovi pa so mu preskrbljeni tako
varno, da ne bodo marširali!"
"Pa je rekel: vse za domovi
no.'"
— "Saj ni mislil svojega boga
stva .'"
"Pa je rekel: kri za domovi
no!"
— "Saj ni mislil svoje kr
vi! ... "
Pojdem in povprašam tiste, ki
so marširali skozi blato; tiste, ki
so nosili tornistre, ter njih spre
mljevalce :
"Kje je vaša domovina?"
Pa bodo odgovarjali po vrsti:
"Lani je nemška zemlja pila
mojo kri. tirjala moj davek; letos
pije in tirja avstrijska zemlja;
Čez leto dni morda bom služil A
ineriki. Mo.ja pot gre tja, kamor
ukazujejo tisti, ki imajo domovi
no in oblast. Od tvorniee do
tvornice, iz rudnika v rudnik, s
polja v mesto od dežele do deže
le; in nikoli ne vprašajo: kje je
tvoja domovina? Vprašajo le: ko
liko je se vredno tvoje delo, koli
ko je še v tvojih žilah krvi? In
kadar ni več krvi, ukažejo: po
jdi ! Pojdi in išči si domovine, po
išči si jo kraj ceste, v jarku! Ali
kadar se jim zahoče, mi obesijo
tornister na hrbet in velevajo:
Hiti. nmri za našo domovino! Za
kaj njih je domovina in njih je
oblast! Jaz sejem in žanjem, bra
nim hišo in polje; ali ne setev ni
moja in ne žetev, ne hiša. ne po
lje. Ti si vprašal, ti nam povej:
kje je naša domovina?"
Tako bodo odgovorili vsi tisti,
ki so marširali po blatni cesti.
Stvar je v redu. pa zapojmo:
"Lepa naša domovina ..."

Jaz. bratje, pa vem za domo
vino in mi vsi jo slutimo. Kar so
nam šiloma vzeli, za kar so nas
ogoljufali in opeharili, bomo do
bili povrnjeno in poplačano s sto
terimi obrestmi! Naša domovina
je boj in prihodnost; ta domovi
na je vredna najzlahtnejše krvi
in najboljšega življenja. Tz muke.
trpljenja in suženjstva tirtštetih
milijonov bo vzrastla naša domo
vina: vsa ta lepa zemlja z vsem
svojim neizmernim bogastvom.
Tedai bodo le še erenak in erd
spomin te gospodske domovine,
na suženjstvu zidane, s krvjo in
solzami srnojone. sramota človeš
tvu. zasmeh pravici . . .
Drupaeno melodijo bo dobila
pesem o "lepi naši domovini"!—
AGRARNO VPRAŠANJE NA
FRANCOSKEM KONGRESU.
Letošnji zbor francosko' sociali
stične stranke se je bavil tudi z
aprarnim vprašanjem in za nas.
ki imamo opraviti s pretežno po
ljedelskim prebivalstvom, so te
razprave tembolj zanimive, ker
se v mnopih krajih tudi k meek o
ljudstvo večal ima n j približuje so
cialni demokraciji in je stranka
že zdaj prisiljena, resno se baviti
s kmečkimi vprašanji. Tudi v pre
težno industrialnih deželah je ta
problem stalno na dnevnem redu
socialne demokracije; na \<-inš
k< m je cela vrsta odličnih sodru
pov. ki tra študira že dol po let in
nekateri se bavijo skoraj izključ
no s tem vprašanjem. Veliko po
zornost mu posvečujejo na Rus
kem. V nekaterih deželah se pa o
pira tudi praktična oraranizacij«i
stranke močno na kmečko prebi
valstvo. Xa Hrvatskem je ti. pr.
sodmp Korač izvoljen za poslan
ca v popolnoma a pram cm šid
skem okraju: poljedelski delavci
v Src m n imajo krepko orpaniza
eijo, toda oni niso mogli voliti
Korača, ker nimajo volilne pra
vic«'. Po hrvatskem zakonu je trc
ba plačati najmanj 40 kron dav
ka, da se ima volilno pravico, kar
dokazuje, da so volili sodruga
K orača pravi kmetje. Velike po
ljedelske socialistični- organizaci
je so na Ogrskem, v Italiji, na
Bolgarskem, razvijajo se tudi na
južnem Češkem.
Na francoskem kongresu v St.
Ktienuu je bil poročevalec o a
grarnem vprašanju sod rug Cam
pere-Morel, ki je podal različne
predloge. Ker so se odkazali ko
misiji in se bo o njih še razprav
ljalo, jih priobčimo pozneje, za
danes pa objavljamo najvažnejše
momente iz zanimive debate.
Rappoport je dejal »la niso niti
Oainpere-Morel, niti njegovi pri
jatelji nikdar zatajevali kmetom
zadnjega cilja. podružabljetije
proizvajalnih sredstev. Naš nazor j
o gospodarskem razvoju nam pra
vi, da je velika posest kot pro
duktivna sila vspešnejša in tla se
mala lasi ne da rešiti. Pridobiti
moramo kmete s tem. da varuje
mo njihove interese.
Lagardcllc: Mi ne moremo niti
reševati, niti razbijati male lasti
Tudi Kngcls je spoznal, da ne mo
remo vstvarjati nobenih uredb. |
ki bi nas branile protisocialistie-|
nih kmečkih čutov. Koristne re
forme. ki jih predlaga ('ampere-j
Morel, kakor združitev kmečkih]
zadrug s konsumnimi društvi, ni- j
so nič v ltstvu siM-ialističnega. Po-,
štarska stavka je pokazala, kako
se dajo očistiti državne funkcije.
Marx je dejal o konični, da jo bi-l
la cenena vlada. Tukaj je pot. ki
vodi h kmetu. Pokazati mu mo
ramo, da srno drugačna stranka I
kakor tiste, ki delajo lov na nje
gove glasovnice.
Ilerve govori kot zastopnik či
sto kmečke federacije (departma
Jonne) in pravi: S Campere-Mo
relom s«- strinjava, da moramo v
prvi vrsti nastopati za posle in
dninarje, če nastane spor. tudi
mi malega kmeta za izkoriščane
ga delavca in zadruge za sredstvo
proti kmečkemu egoizmu. Ampak
te uredbe niso specifično sociali
stične; tudi nekatere drugo stran
ke jih zagovarjajo. Ca in pere-Mo
re I misli preveč na volilne inte
rese ; .Janres je zašel v to napako
in ne misli, kako so izdajalski po
litičarji spravili parlamentarizem
na slab glas. (Mejklici: Pa tero
rizem! Azev!) Mi ne vidimo kon
centracije zemljiške lastnine, tem
več pomnoževanje srednje pose
sti. Obračati se moramo torej do
kmeta z dmgimi argumenti.
Jaures: Ali je ("ampere-More
lov nazor o samomorilnem kmeto
vem delu fiziologično in gospo
darsko upravičen? Zdi se ini. da
se na kmetih poprečno dalje živi
kakor v mestu. Zato je pa vendar
socialistična akcija na kmetih po
trebna Zadruga se laliko holjin
bolj približuje ideji skupne last
nine. Drugo vprašanje: Poleg
kmečke lastnine je še neka dru
ga. Legenda je, da bi bila Fran
cija dežela malega kmeta. Dve
tretjini zemlje, in prav najboljša
zemlja ni v kmečkih rokah. Ali
naj čaka socialistična stranka na
popolno zmago, da naskoči veliko
posest? Mi ne smemo velike po
sesti razbijati v male kose. Cam
pere-Morel hoče kmete braniti
pred kapitalisti na kmetih, prod
sladkornimi tovarnarji itd. Do
bro. (Dalje prih.)
Kako so nastale vere in bogovi?
Po InReraollovih »oisih za Slovence
priredil Ivan Kaker.
CENA. KNJIŽICI 3 O c.
Dobi »e pri izdajatelju:
Ivanu Kaker, 629 Laflin S L, Chicago, I1L
Ali se selite?
Znamenita ponudba.
Izvrstne vrste otroških vozičkov po
$3.95.
Cena. ki odjfovarja popolno delu
te vrste. Vozički so lični, streha in
cela konstrukcija se da zložiti skupaj.
Streha je izdelana iz dobre kote.
rsarve su različne: črne, rmene ali mo
il ri k aste $0.50 za $3.95
Popravimo kolesa na vožičkih z ro
harjevini natečaji.
JOS. KRAL.
417-419-421-423 W. 18th Street.
CHICAGO, lil..
Učite se angleško!
Brez znanja angleškega jezika ni napredka v Ameriki; to 7.11a vsakdo
Zlasti jo neprecenljivo koristi za delavca, ki se mora pri angleških podjetjih
boriti za svoj kruh.
V Chicagu smo pred kratkim odprli slovensko angleško šolo, k jer učimo
na podlagi slovenščine pisati, Citati in govoriti angleški jezik, Sola traja
vsak pondeljek, sredo in petek od 7 do 9> 2 zvečer na 587 80. Centre Ave.
v nokdanjih prostorih slovenske čitalnice.
šolnina stane na mesec. Kojaki v Cliiengu, kteriin manjka znanja an
gleščine, pridite in se vpišite. Učimo tudi ženske.
Za rojake izven Chicage imamo p.»solmi tečaj; učimo jih pismenim potom
in to po najnovejši in jako praktični metodi učenja. Natančneja pojasnila
|w>šlemu vsakemu na zahtevo. Rojaki, učite se angleško!
Slovensko-angleška-korešpodenčna šola,
!">H.r>-f>87 So. Centre
Ave., Chicago, 111
Dr. Wm. A.. Lurie,
IZKUŠHN ZDRAVNIK.
^rdinnj': Auda's Drnp Storr, (>'1 S Centre »ve., od 11 12 po dnevi.
Drugi urad: 1 CM» State St., Koom 210. od 4—5 uie popoldne, izvzemši
nedelje.
Stanovanje: 1346 W. 22nd Street. Telephone, Canal 859.
< >bliši in reči JI
potrebni in zastarela stvar. ||
trganju in <h1 prehlajenj*
Ijenim bolečinam rabite svetil
znam .\neln»r I'.i.m Kxpeler.
ilnši j>< >^1 I i««- prehlajenja ij
miri prenapete živee. ki nrnrJ
eajo bolečine. "J.> in ."»0 ct. T
Naročite se nal
Slovensko-angleško slovnici,]
Slovensko-angleški tolmač
Angleško-slovenski slovar.
Vse tri knjige v eui stane!
♦1.00 in jo dobiš pri
V J. KUBEI.KA AND CO
9 Albany St., New York, N.'
Primeri"* (ieli> dobiš lo, akoj
zmožen angleščine.
POZOR! SLOVENCI! POZO!
SALOON
s modernim keeljiščen
Sv. r.e pivo v ».»Ičkih in buUljJ
in druge raznovrstno pijače ter n»iJ
smoilke. Potniki dobe čedno pi
4iši'p za nizko ceno.
Postrežba točna ln tzborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovi
se toplo priporoča
MARTIN POTOK AR,
| r>64 SO. CENTER AVE., CHICaJ
| Sveti krtih in fino pecivo dobite rt(
v hrvatsko slovenski pekarni
Curiš i Rftdakovi(|
623 So. Throop Street
Vori tudi na dom CHICAI
Valentin Potisel
gostilničar
1237-lst St., La Salle J
Toči v*e, gostilni podrejen* pijrij
mi p priporoča rojakom u obilen
Poatreiba točna in •olidn*.
M. Lackovlč
»78 West Ittk St., Chlcif
MODERNO OPREMLJENA 8LUVD
8KA TRGOVINA Z JESTVTNAM
( O ROCERIJ A.)
Najboljii rit, kara, 4aj, molu M
•ploh vsakovrstno domač« in ptik—
•ko blafo vedno svete po najmiiji ■
na prodaj.
Na zahtevo razvitam blafo tad a
■ lom. ra kar oii ne raiunim.
Joseph Kratky,
575 W 17th St.. ChicMO. 111.
Izdelovalec najfinejših cUp
vsake vrste.
Na debelo in drobno.
G.Vnknn
559 w. IIS
Chicars.
Popravlja d«l
nike in pipeM
primerkih tt
nah.
POZOR!
Kadar 9* brijete stopite vfduo
brivnico I. razreda, to je pri
Louis Polka
461 W. 18th St., Thalia Hall BiH
CHICAGO, ILL.
Podpisana se priporoča*
Slovencem za mnogobrojenc
bisk, ker imava na razpolag
dobro gostilno in dvoratl«
Šajnek & Hans
587 S. Center Ai Chicago. II
KUPUJTE PRI
Albert Lurie Co.
567-69-71-73 Blue Island A«
CHICAGO, ILL.
Velika trgovina i me
šanim blagom.
Zmerne cene vsak dar
M. A, Weisskopf, M. I
Izkušen zdravnik.
Uraduje od 8—11 prcdpoM
in od 6—!) zvečer.
885 So. Asliland Ave.
Tel. Canal 47P> Chicago, t

xml | txt