OCR Interpretation


Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, June 08, 1909, Image 1

Image and text provided by University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Persistent link: https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1909-06-08/ed-1/seq-1/

What is OCR?


Thumbnail for

Lift s* koristi delav
skega l|tids(va. Delav
cj so opravičeni do
rsetfa kar piodurir.\|o.
This p«p«r «• devoted
tO the interests of the
working class. Work
in are entitled to all
what iKev produce.
Štev. (No.) 91.
K tit* r*d *•« »•••oiitNctu*« realtor. !*♦•. H. 1 VMiT. »t the \ o#t of!i"*
at Cl.ioik'o ill. umI'i Ac* of tv tiirr«*of Murrti 3r«l. I*?V».
Office: 5h7 So. Centre Ave.
"Delavci vseh dežela, združite se
Chieaflo, III., 8. junija (June), 1909.
PAZITE!
na številko v oklepaju
ki se nivKa|a polog vn
šega naslova, prilcplji
nega spodaj alt
na ovitku. Ako ( Q ^ )
je številka . . '
tedat vam s prihodnjo
številko našega lista po
teče naročnina, Prosi
mo ponovite jo tako).
Leto (Vol.) IV.
: Od biizo in daleč I
! Ž i
Ruski car batjuška, vzor in
ljubljenec naših narodnjakarjev.
|o izv*H.l«'l o turških dogodkih in
je v sto j i viu*ln'S«'^!ijt .'-i modrosti
dejal, tin so Mladoturki prav ta
ke tujci, kakor ruski revolucio
narji in • pr vi -ubi splob.
iv, ,-:n> prismoda rijo pove * časi
{HOmini trivial in morilec. kažejo
aena obtoženih social
nih demokratov \ moskovskem
Mocesn. Obtoženi Privatni
iocent na moskovskem \> •m-iliš
?!i Roško v. laborant na vseučiliš
ču 'rosin. preiskovalni sodnik dr.
gvjerev. sin dvornega svetnika
6p«tski.i. učiteljice Buda^ova,
Kondratenkaja. Kajtir/eva. Šram
ka. Vsjesvjatokaja. Mačejkova,
Vlasova, bolniški strežnici Po
krovska in Kamojeva. plemkinja
Btimikevieeva. dijakinja m hči
polkovnika Mat jaševičeva. dija
kinja Burevičeva. učiteljeva so
proga Sokolova, plemkinja Kuž
neeka. častna meščanka Pokrov
»ksja. dijaki Graeijanov. Pokrov
•kij. 'odotov, Pržibovskij. Kižel
itejn, Bakis. učitelj Sokolov, ma
ipmeščani Gavrilov. (Jrueov. Dol
gi?, Berkovec. Meseerjekov, Vo
(toloskij. kmetje Mečenin, Sorčev,
Kulikov in S po riše v. Sodnija 111
ciobila sledečih: Dr. Vladimirskij.
aebozdnivnik Krubič. zdravnica
Kaveriua. provizorja Klimik in
B&lper. dijak Sereževskij. učite
ljici Inzarova in Bjelskaja. Ta
imena kažejo dovolj jasno, kako
prav ima Nikolaj, če imenuje re
volucionarje — tujce. Ce bi bilo
v njegovih žilah toliko ruske kr
Ti. bi človek še kakorkoli razu
mel tako govorjenje.
— V boju s trusti žanje vlada
poraz /a porazom. Prijatelji tru
sta za sladkor so j>oskrbeli v se
natu. da je vlada zopet blaniirana.
da bodo trust jani. ki se pečajo s
sladkorno industrijo, se v prihod
nje zakonitim potom izžemali lju
dstvo. Posamezni senatorji so res
ostro nastopili proti sladkornemu
trustu, ki nima le toga privilegi
ja, da ga varuje izvanredno vi
soka uvozninska colnina. ampak
ki ima tudi to lastnost, da svoje
dobrotnike — vlado goljufa pri
vajti.
V senatu je večina trdila, da bi
sladkorni trust že prijela, ako bi
se ne bilo treba bati, da bi se ško
dovalo domači sladkorni industri
ji. Ta trditev jo zelo dvomljive
vrednosti, ako jo preiščemo glede
resnicoljubnosti.
Večina noče! Colninski refor
matorji se činulalje bolj prikaze
vajo kot navadni navihanei, ki
zahtevajo nizko eolnino za take
pridelke, kalcršnjih njih država
ne izdeluje, za vse druge pridel
ke pa najvišjo uvoznino.
Priznanje in ndobrenje sedanje
eolninske klasifikacije za sladkor
je lepo in krasno darilo sladkor
nemu trustu. Razloček eolnine zji
rafiniran in surov sladkor je tak.
da hasne le trustu. Poleg vseh teh
dobrot bo pa imel trust uvažati
še eolnine prost sladkor. 7. Fili
pinskih otokov se bo smelo vpel
jati 400 tisoč ton. ne da bi bilo
treba plačati eolnino, kubanski
sladkor pa ima 35 odstotkov eol
ninskega popusta. Sladkor z Ha
vajskih otokov in Porto Riea je
pa eolnine prost.
Vzlic temu bo pa trust proda
jal sladkor, kot bi plačal za nje
ga eolnino.
In to je humbug!
• •
*
— V nekterih mestih v državi
Mississippi je v veljavi mestna
odredba, ktera določa, da mesto
lahko prisili vsakega državljana,
da fi dni čisti in snaži mestne uli
ce ali pa plača tri dolarje v mest
no blagajno, ako noče pokoriti se
mestni gosposki, tedaj mora v je
čo za toliko časa, da so plačani
sodnjiski troški in denarna globa.
Socialisti v mestu Vilori ro rp
vprli ti odredbi in priporočajo
vsem državljanom, da se ne po
ko re odredbi, ker it* protiustav
na. Obdržavali ><> vtik protestni
shod in mestnemu svetu no dopo
slali peticijo, da prekliče odred
bo. Mestni s ve t it* /a vrzel petici
jo. I)o zdaj .se j«* glasilo le za
morcev. <la bodo čistili itiSo
drugi J. .1. .MontPoli. I. A. Do\v
lintr i*. Sunnier Koze sn prvi beli
ljudje, o dUterih so zahtevali me
stni uradniki, ila so pokore ti od
redbi. Sndrugi so uprli m «rim
li so fjih prod sodišče, kjer so jim
povedalo, da jih pozovejo še en
krat pokoriti se mestni odredbi
in če ne vbogajo, da pojdejo v je
čo. Sodrutri so apelirali na višjo
inštaneu in če bo treba pojdejo
tudi v ječo. Sodnici trdijo, »hi
mestna vprava ne more siliti ni
ko^ar. da hi delal za .~>0e dnevne
plače.
• •
A
— V Laportu, Ind. in okolici
love kmetje 111 mestjani bivšega
bankirja Roberta Greena. ki je se
del radi konjske tatvine v ječi.
iz ktere je pobegnil in nekemu
kmetu zopet ukradel konja.
Greene je bil podpredsednik
"Merchants and Fanners Hank".
Hotel je postati čez noč milijonar
in pričel je špekulirati na borzi,
kar se pa ni obneslo. Da bi svojo
pra/no blagajno zopet napolnil,
je pričel krasti kori^je. Pa ni i
mel sreče. Kmalu je prišel pra
vici v pest in .obleči je moral ina
roirasti jetniški jopič.
Tako so potrrezajo v blatu in
močvirju stebri današnje kapitali
stične človeške tlru/.be — bankir
ji in dnnri!
Iz New Yorka jo došla vest.
<l.i je 21 harlemskih pekovskih
majstrov kapituliralo po štirite
denskem boju. Štiri tedne mi s<
trudili, da bi svoje pekarne na
polnili s stavkokazi.
Pekovski mojstri so zpubili bi
lko na celi črti. Odpustiti so mo
rali vse stavkokaze in plačati pe
kovskim pomočnikom, ki so stav
kali. zaslužek za prvi maj in še
nekaj dni polep.
Ošabni pekovski mojstri so iz
prli pomočnike, ker so se na pr
vopa maja vdeležili pohoda stav
kujoeih židovskih pekovskih po
močnikov kot pričetek za sploš
no stavko.
Pekovski mojstri so podlopli in
pomočniki so zmasrali sijajno. Ta
ko zmapujejo delavei povsod, kjer
so dobro orpanizirani in zavedni.
• •
— V mesecu marcu t. 1. so v sve
ti Rusiji obsodili 143 oseb na
smrt. 52 oseb je bilo obešenih. V
Tambovu in Kuršu so trije obso
jenei na smrt zvršili samomor. V
Tamboru so napadli stražarja, mu
vzeli samokres, da so potem kon
čali sebi življenje.
V prvem Četrt letju 1009 jc bilo
obsojenih na smrt in smrtna
sodba se je zvršila nad 230 oseba
mi.
A' prvih treh mesecih 1000 so
plačali časniki .">0.(175 rubeljov de
narne plohe.
V TJnsiji so še danes vlada v
znamenju vislic in torbe.
• •
*
— Organizirani francoski in
španski delavei so odposlali špan
skemu ministru notranjih zadev
prošnjo za pomilostenje žrtev z
Aleala del Vale.
Lota 1904 so obsodbe v Aleala
del Vale obudile isto splošno po
zornost po vsem civiliziranem sve
tu kot svojedobno obsodbo v Mon
tiuosih. V oboli slučajih so obto
žence mučili prozno, da so jih pri
silili do izpovedb.
Španski delavci so sklenili, da
so 1. avgusta 190fi v prizori splo
šen štrajk. ki ima trajati le en
dan. kot protest proti vladnim in
polioajskiui šikanam. Štrajk se je
za vršil pov°d mirno, le v andalu
zijskem mestu Aleala del Vale jo
policija napadla brutalne delav
ce, kar je provzročilo poulično bi
tko. Aretirali so 04 oseb — mož
kih. žensk in otrok. Z proznimi
mukami so jih prisilili, da so pri
znali dejanja, kterih niso zvršili.
Obsodili so jih na nečloveške kaz
ni.
Iz Sun Francisca poroča,
tla je /. Vrba Ituena otoka. kjer
je šolu za pomorske vojence, ube
/alo 1*> pomonsča ko v-vajencev.
Pri \ujah s čolni su obrnili rilec
i-olna proti kalifornijskem obrež
ja. Uasi je nadčoliiar piskal na
piščalko in jiii /val nazaj, so vo
jeiiei vseeno odpluti ]>roti obrež
ju in so izkrcali. l)o danes niso
dobili čolna in begunov.
Ta beg na debelo dokazuje, da
razmere v ameriški inornariei ni
so tako krasne, kot jih predoeu
jejo na vogalih nabiti veliki le
paki. s katerimi se vabi mladeni
če za vstop v mornarnieo.
• •
*
Med ameriškimi meščanskimi
časniki se glede servilnosti naj
bolj odlikuje riueno časopisje,
k t ere ga oče je znani Hearst, usta
novitelj neodvisne stranke.
7. dne 4 jim. t. 1. je prinesel
''Chicago Examiner*' na tretji
struni sliko holandske kraljiee Vi
Ijeinine in njene mesec star«* hčer
ke. Nad sliko ima napis: Tu je
kraljevska prestolonaslednica in
ponosna mati.
Pod sliko se pa ylaxi:
Prineezinja se je rodila kraljici
Viljemini dne 30. aprila in je lju
bljenec ITolandske. Vsaki dan ji
prinašajo ženske iz kraljestva da
rila in s cvetlicami potresajo po
ta. po kterih hodi.
Tak jezik je višek klečeplaz
tva. Tako se piše danes v ameri
ški republiki. In taki časnikarji so
še tako nesramni, da trdijo, da
vzgajajo svoboden narod.
V Holandiji je vprav narobe.
Nihče se ne zmeni v Holandiji za
kraljico in njeno lieerko razven
dvornih kleeeplazcev. ki se senči
jo v milosti kraljice. Ameriški
šmok pa poroča nasprotno.
Tako daleč je zašlo ameriško
kapitalistično časopisje.
Pred vsakim evropejsklm vla
darjem se ponižno valjajo v pra
lni. ameriški delavni narod, če za
hteva svojih v konstitueiji zajam
čenih pravic, je pa tem gospo
dom: surova poulična druhal.
— Vladno poročilo iz Wash
ington«. D. C. javlja, <la se j«* ee
na /ji poljske pridelke na debelo
za 258 različnih pridelkov letos
znižala za "»2 odstotkov pri naku
pu. Pri prodaji je pa eena za is
te pridelke za 29 odstotkov po
skočila.
Omenjeno poročilo dokazuje ja
sno kot beli dan. da trgovci na
debelo derejo kmeta in konzumen
ta. Ni čudo. da so med trgovci
na debelo množe milijonarji. Vzlic
temu bodo pa ti ljudje trdili, da
so pošteno zaslužili denar, da ni
so kupovali in prodajali s skopnš
kim dobičkom.
*
• •
— Cestnega roparja v Chicago,
ki je svojo žrtev oropal za 52 cen
tov <o obsodili v dosmrtno ječo
V nekem malem ohajskem gnezdu
so obsodili siromaka, ki je ukra
del iz pnšiee .15 eentov v triletno
ječo; V New Orleansu so pa obso
dili bankirja, ki je vlagatelje osle
naril za več stotisoč dolarjev v
šestletno ječo.
Kako že pravi znameniti nem
ški klasik Ooetbe?: "Pamet po
stane bedastoča dobrota breme . ..
o pravu, ki se rodi s teboj, o tem
se nikdar ne vpraša."
Praviea v kapitalistični družbi
meri pravo po človeku. Strankar
sko pravo' Razredno pravo! Sploh
ni prava!
• •
*
V Elginu se trudijo štirje
duhovniki sektaši z molitvijo oz
draviti konja. Xo, to pomeni
smrt za najmočnejšega konja.
• • • a •
— Raztava v Seattle "Washing
ton ne bo popolna. Naš poročeva
lec nam poroča, da ne bodo raz
tavili modelov vijugastih kolib, v
kterih prebiva na stotisoče ame
riških delavcev; raztavili tudi ne
bodo plačilnih seznamov o mrša
vih plačah, hujskajočih letakov,
s kterimi hujskajo podjetniki pro
ti delavskim organizacijam, sta
tistike o delaveih. ki morajo pre
rano v grob, ker ne zaslužijo to
liku, da hi -i i*iikrat tekom dneva
najedli <i<> sitega. I udi pogrešu
1110 razredno razsodbe napram de
\ lave« m po liekterili ameriških no
duikili. /anian iščemo v ra/.tavi to
tograiieno slike policijske >.i 1 «• ki
s krepeljei vdriha po brezposelnih
dela veih. 7. eno boL-du: Ka/.tavu
\ Seattle ni popolna in ni na vi
šku čusu.
• •
*
— Zdaj vemo, zakaj se je [»od
razila pšenica, zakaj jemo drag
kruli. Mi jemo preveč.' Tako je
rekel železniški inagnat in trust
jan •! 11 kil. Torej smo sami krivi,
ne 1'atton in enaka kapitalistič
na svojat. ne današnji kapitalisti
čni roparski /.Istem, da moramo
plačevati visoko eeno za kruh.
To je isti milijonar I i ill. ki je
pred kratkem dejal, da ameriško
ljudstvo živi predobro, k«-r porabi
prevee mesa. To je isti 1 lilI. ki 7.
visokim prevoznim tarifom na že
leznici draži pšenico in meso.
Ta je res fina. Vsa banda zdaj
vpije ]h> znanem reku: "Primite
tatu!",! da bi odvrnila od sebe po
zornost. Malopridneži razpošiljajo
zdaj parniee za okradenim.
Kaj takega je mogoče le v ame
riški republiki, kjer ljudska veči
na še slepo verjame kapitalistič
nim demagogom.
• •
Tudi kak zvezni senator lah
ko govori včasih resnico.
Senator Owen iz Oklahoma je
te dni govoril v rotund i vašing
tonskega kapitola v ženskem «1 ru
štvu. ki .je poznano pod imenom
"Abraham Lincoln Circle". Sena
tor je izjavil, da živo potrebujemo
drugega Abrahama Lincolna. da|
osvobodi bel«' sužnje". On trdi.
da se sužnost črncev v dobi pred
državljansko vojno prav malo lo
či od današnje bele siižuostr. Opi
sal je živo trdo delo v tvornieah.
kjer morajo delavci delati ves dan
za nizke plače. "Zasnžnenje siro
makov v ti deželi je posledica lova
/a dolarjem. Razmere so postale
take, da mora narod pričeti z de
lom. Mi potrebujemo drugega
Lincolna. <la reši ta problem." je
dejal Owen.
Xovi Lincoln" bi ne mogel re-|
šiti te naloge. Za tako delo je
dandanes on sam človek preslab,
/a t«» delo potrebuje nun" ljudstva,
ki danes še spi spanje pravičnega.
Dokler se ozira v prvi vrsti na in
terese kapitalistov, toliko časa bo
mo tudi živeli v sužnost i.
\ sceno pa dokazuje trover sena
torja. da so pričeli tudi meščanski
kroži drugače misliti, da že po
samezniki obsojajo današnji go
spodarski zistem. To je znamenje,
da se bližamo gospodarskemu pre
obratu. Najbolji dokaz, da je ve
ra omajana v današnji zistem. je
ta. da j£ zistem sam omajan. Ka
pitalizem je svoj lasten trrobokop!
Svetoven pregled.
Zeppelinovemu zrakoplovu
ve je prepetila nezgoda. Mizo
(Soeppingcna so hoteli na zemljo,
ker jim j<- primanjkovalo benzi
na. Ali močan vetrovni sunek je
vrsrel zrakoplnv ob hruško in ga
tako poškodoval.
Na Lipskem ohdr/avajo nem
ški anarhisti svojo konferenco.
Konferenca je sprejela predlog,
da mora vsak anarhist iztopiti iz
e< rkv« in religioznih sekt. ker se
verstvo nevjema z anarhističnimi
nauki.
Sodrug dr. Karol Liebknecht
je dospel dne 3. junija v Berlin
s pruske trdnjavo Glatz. kjer je'
presedel 1S mesev ječe, ker je na
pisal brošuro: Militarizem in anti
iiiilitarizem. Obsodili so era radi
vclcizdnje.
Herolinski socialisti so mu na
pravili velikanski sprejem. Na ti
soče sodmgov je pričakovalo Lieb
kneehta na železniškem peronu,
ki so ga pozdravili z živijoklici.
Enaki prizori so se vršili v Glatzu.
ko je stari socialistični bojevnik
zapustil trdnjavo.
— Posebna depeša iz Tabrisa v
Perziji poroča, da je perzijski mi
nister zunanjih del na ukaz šaha
] protestiral pri ruskemu konzulu,
j ker >o ruski vojaki v gh.vnciu in«*
|-»tu aretirali več oseb u prciska
Ivali Aretirali bo 20 odlič
nih narodnjakov.
Konzul V udposlai protest v I' -
l rograd.
Ruski car in nemški cesar
s«- v kratkem snidcta v finskem
/alivn. < Ki'tam ho šel ruski ear v
Stockholm, oil koder se ho vrnil
v IVtrograd. da sprejme danskega
kralja. Kasueje se ho ear odpeljal
na Angleško. Francijo m morda
tudi v Italijo. Vdeležil se ho tudi
spomenice <i bitki pri Poltavi v
1'oltavi. Železniško /progo ho stra
žilo Is.imio vojakov. Tako poro
ča hrzojav. Ce bo le res?
Višji francoski državni prav
ilnik je odredil, da je strokovno
društvo poštnih, brzojavnih in te
lefonskih vslužbencev proti zako
nito in <la se ima razpustiti tekom
prihodnjih I I dni.
Svoboda v francoski republiki
pojde tudi kmalu rakom žvižgat
in žabam post.
— "Standard Oil Co." (ameri
ški trust za petrolej) je hotel po
trustjaniti petrolejsko industrijo
v Avstriji. Avstrijska vlada je
pa prekrižal trustu račun. Prepo
vedala je odločno vsako združe
nje / ameriškim trustoin. zaeno
je pa vplivala na avstrijske ban
,ke. da prično akcijo ga sanacijo.
IVtroh-jski industriji v Galiciji se
bo pomagalo v toliki meri. da bo
mogoče graditi potrebne rezervo
arje po najnovejših tehničnih na
črtih.
- "Tribuna" v Rimu poroča,
da se bo v kratkem ruski car se
šel s talijanskim kraljem v Xapo
1 ju. O tem poročilu se danes mno
go govori in piše. Ruski car še ni
vrnil talijanskemu kralju obiska,
ker sit socialisti izjavili, da bodo
ruskega carja, batjuško sprejeli /.
žvižganjem in mačjo godbo.
Ruska vlada je odposlala v 1
talijo dva polieajska nadzornika,
da preiščeta, so li tla ugodna za
obiska. Polieajska vohuna sta spo
ročila svoji vladi, da bodo sociali
sti držali dano besedo in carja
sprejeli z mačjo godbo. Radi tega
ne pojde car v Rim ampak v Xen
polj. Tako piše "Tribuna".
General Camacho, vodja no
vspele vstaje na otoku Haiti je s
svojimi privrženci bežal preko
haitske meje. Tam so jih prijeli in
odgonskim potom poslali v ino
zemstvo. Vlada zatrjuje, da j« v
Santo Pomingu mir?!
Nekoliko kritike!
V. besedo: socialist se ravno toli
ko danes preši. kot /. besedo 4"re
voliicionar" ali pa "svobodomis
lec."
Le malo besedi last nje termino
logija delavskega (ribanja, ki hi se
tak« zlorabljale, kot navede ne be
se<le. liesede ima i o veliko privlač
110 .silo in marsikdo so navdušuje
oli njih. ne da bi jih razumel.
V dvorani stoji skupina delav
cev in ra/irnvarja o raznih pred
metih. kar nekdo zakriči vmes:
"To ni socialistično, kar je zvršil
A." Navzoči mu pritrdijo, ne da
bi razmišljali o tem.
A. je zvršil velik zločin, poro
čil se je v cerkvi. 1'prašaino ven
dar. kaj pa ima poroka v -erkvi
opraviti s socializmom. V čem se
vendar razlikuje poroka v cerkvi
od civilne, kar se tiče priznanja
instituciji kapitalistične človeške
družbe? V ničemur. A se je pr.ro
čil v cerkvi. TI pa na sodišču. Oba
sta se poročila tako, kot zahteva
jo zakoni in moralno naziranje da
našnje družbe, ker hočeta, da bo
do njiju otroci legalizirani. Oba
sta priznala zakon, kakršno so u
stvarili današnji moralni zakoni,
da ne okrajšata svojih otrok pra
vic. kterih so deležni le zakonski
otroci. Čemu torej hndovati se
nad enim in hvaliti drugega. ko
sta storila oba enoinisto: seve vsa
kdo drugim potom. Poroka v cer
kvi, ali pa na sodišču ni v nobe
ni zvezi s socializmom. Dokler ži
vimo v kapitalistični človeški
družbi, bomo imeli milijonarje in
- m miliar i če s.- vse poro
l ke sirom \M-ifa sveta sklepajo le
an sodiščih. Torej je neumnost
kritizirati dobre sodruge ra«li ta
Uili malenkosti s socialističnega
sta I iš»*a.
Taki 1 juilje. i;i -«• poročajo v
cerkvi. s«> l»- takrat grajo vredni,
i"<• pravijo, da s,, svohodomisleci
in tla ne pri/n;tjo nobene religi
ja
Drugi /opet pravijo: "Mi mora
mo biti bolj revolucionarni!" —
Kdor ribari ob obrežju socialne
ga gibanja, je gotovo /.<• rabil te
besedo, ako je služila njegovim
namenom. Ako oglodamo tlelo lju
di. ki nosijo besedo " revolucija"
vedno na jeziku, jih spoznamo
kmalu, da jim ,ie všeč, če ljudska
masa ži\i v nevedi in neumnosti,
ker kot taka potrebuje tudi "re
vnlueionarskih" vodij.
Mnogo slovenskih delavcev še
misli, tla besede; socialist, revolu
cionar in svobodomislec pomenijo
enoinisto. Človek je lahko dober
revolucionar, pa se zadovolji s ka
pitalistično človeško družbo. To
smo doživeli v sed;Jn.ji dobi v Ru
si.;;. Turčiji iu Perziji.
Človek je lahko ministerski
predsednik, radikalee in vnet svo
bodomislec pa pošlje vojake nad
stavkujoče delavec. tla s silo kon
čajo štrajk. To vidimo zopet v
Franciji.
Besedi revolucionar in svobodo
mislec ne pomenite to, kar po
meni beseda: socialist.
Socialist se bori za zrušenje da
našnjega kapitalističnega gospo
ilarstva. ki spreminja delavce v
tope sužnje vsled svojega izkoriš
čevalnega zistema. Socialisti hoče
jo, da kapitalistična družba pade
in nji sledi socialistična, ker le v
socialistični družbi je osiguran ob
stanek vsakemu: šibkemu in moč
nemu.
To je socialistični končni cilj!
Poleg boja za končni cilj se so
cialisti udeležujejo tudi vseh dru
gih hoje v, ki imajo namen razši
riti splošno ljudstko izobrazbo in
/boljšati tnžni gospodarski polo
žaj mezdnih sužnjev — delavcev,
da ne opešajo v boju proti kapita
lizmu.
V dosego svojega namena pa ra
bijo socialisti kot orožje svoje: ča
snike. knjižice, volilni listek, stav
k e.ljudske in društvene shode.
Kdor je socialist, bo imel ved
no le skupen interes pred očmi;
nikdar se ne ho zamišljal v prete
klost in zidal zlate gradove v bo
dočnost. ali pa širokoustno zabav
ljal. da socialistično gibanje na
rašča prepočasi. Socialist vzame
ljudi in razmere kakršne so in
skuša iz njih ustvariti, kar zamo
re. T'porabi vsako sredstvo proti
kapitalizmu in pridobiva povsod
novih bojevnikov za socialistična
načela.
Tali. socialist ima ploboko pre
pričanje in ni čmeren in navaden
somišljenik, ki hoče le zrušiti .sta
re mnlikc. da bi na njih mesto po
stavil nove.
Bodimo socialisti brez privez
kov. socialisti, ki poznajo le enc
ga in največjega sovražnika de
lavcev — kapitalizem, ktcrenm je
mogoče priti le tem potom do ži
vega. ako sc med seboj tolerantno
razgovarjamo o sredstvih in potih,
ki so potrebna in koristna, da do
sežemo svoj končni cilj.
Hranimo skupno vsako posto
janko. ktero smo priborili in slož
no se borimo za nove zmage in ka
pitalizem bo kmalu poražen.
KNJIŽEVNOST.
Naši Zapiski V. zvezek vsebuje
jo: Dr. Slane: Pismo: — K. L.:
Anarhizem; — Dr. Drag. Lončar:
Iz politične korespondence dr. Ja
neza Bleiweissa: — Ivan Cankar:
Pisma Jeremijeva; — Strokovni
pregled. — Literatura. — Šolstvo.
— Oton Zupančič: Epigrami. —
Priporočamo!
Naslov naših zapiskov je N. Z.
išelrnburgovc ulice fi — II- Ljub
ljana.

xml | txt