Newspaper Page Text
PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lastnik in udajatelj. Jugoslovanska delavska tiskovna dru/ha v Chicago. III. Naročnina: Za Atr.erico $1.50 za celo leto. 7V- /a pol leta. Za Kvropo 12 /a celo leto, $1 za pol leta. Oq!a*i po 'Inootorv I'ri »fir'm'rnM hiraltl'a Jt pol*g nor t ga naznaniti tuUt sT.\R! našlot. PROLETARIAN Owned and published Evuv TifsuAv by South Slavic W orkmen's Publishing Compan) Chicago, Illinois. Joe Jcsih, l'ri»i.|oiit; John PctrlcU, Soervtarv; Frank Mladič, Treasurer. s.jun-hiptio* KATI^ United States and Canada. t«.SO a year, 7Sc lor tiall year. Koreijjn countries S2 a year, $1 for hall year. advertising HATES on agreement. NASLOV 'ADDRESS): "PROLETAREC" 537 So. Centre Ave., Chicago, III. 31 Dopisi. Camas. Wash.. koncem maja 09. Sodrug urednik l'roletarca! Za iwls delavce je pa res vse povsod slabo. I'd večjih mestih na obrežju tihega oceana. kot so: Los Angeles, San Franeisko, Portland. Tacoma. Seattle in Vancouver, B. C. se dobi le s težavo delo; ako ga pa slučajno kdo tlobi. je nestalno in traja le kakih par dni pri tla kovanju mestnih ulie ali zidanju novih palač. Iskati stalno delo po meni toliko, kot staviti v loterijo. Vsak dan narašča po teli mestih po tisoče delavcev, kteri brez uspešno iščejo dela in zaslužka Na te brezposelne delavce pa pre ži četa oboroženih mož ''pravi ce" in "postavo", ki aretirajo vsacega. kteri kihne narobe pa ga peljejo pred sodnika, da jra pošlje na cesto tlakovat, da se potem spretne je sprehajajo po njih izvo ljene dame s svojimi izvoljenci. Nekoliko boljše je v malih me stih, kot: Everet. Olimpia, Cheha lis, Camas in Oregon City To pa le vsled tega. ker delavci ne gre do v taki množini v mala mesta kot v velika. Zato pa. kdor išče kje dela, naj ga nikar ne išče po večjih . mestih! Ven na deželo fantje, kadar iščeta dela! Seveda se v sedanjem času tudi na deželi — po matijih mestih ne dobi vsi kdar lahko dela. Navadna plača je po teh krajih po $2 za 12 'irno delo; biti pa mora delavec priden in vleči kakor mula, drugače pa takoj odslove. Hrana in stanova nje stane od $5—6 na teden. Če ima delavec še ženo in pol tueata otrok, se potem lahko izračuna, koliko mu ostane od tega denarja za slabe čase. Vtem pa niti oble ka ni zaračunjena. Čudno vlogo igrajo pri Glas Na roda v New Yorku. Takoj po vo litvah so pisali o strašni prosperi teti; in to so delali vzlic temu, da so delavci pisali, da ni dela. Urad niki tega "delavskega" lista za sledujejo seveda le kapitalistične časnike, potem ni čuda, če so si vedno v protislovju s svojo logi ko. Zadnji čas je začel ta list pi sati delavcem prikupljive članke in se pokazal čisto na nestrankar skem stališču: ampak prav to je zopet nedosledno z njegovim de lavskim geslom. Nestrankarsko! Kaj je to? Kdo pa je danes brez strankarski? Nihče! Tudi Glas Naroda ni brezstrankarsk: kajti on je priporočal republikanske kandidate, ne pa delavske — soci jalistične. Ampak g. Valjavec. ki je izvršil višjo šolo ("mi mislimo, da on ni vršil nobene višje šole, op. ur.) bo gotovo rekel, da niso samo soeijalisti delavci, ampak da so tudi republikanci in demokrat je. Dobro. Pričakovali bi pa od Valjavca, da ve, da so le .soeijalisti zavedni delavci, in pa, da so republikan ski in demokratični delavci le sla pe in siiekepji; fnter kapitalistom. Zakaj ne bi torej list. ki se ime nuje delavski, — priporočal tudi delavske kandidate in bil torej dosleden v svojih načelih. — Kaj? načelih? — teh ne pozna biznis; in ta je tisti ,ki zahteva od Va ljavca, da piše nedosledno. Zakaj torej list. ki *e imenuje list za slovenske delavce v Ame riki — ne pove jasno, kdo so tisti falotje in sleparji, ki skuhijo ljudstvo v Ameriki? Ali ni so to republikanci, ki so sedaj na krmilu in za ktere je tako navdušeno pisal pred volit-' vami Glas Naroda?Ali ne izgleda to tako, kot bi kdo ustvaril slam-J natega moža iu ga potem uničil z lastno roko, ker ni odvračal; uspešno vrane iz. debelače? Tako je! Komedijo uganjajo,! komedijo! Slovenske delavce v Ameriki se ima le za osle in he-, dake, ne pa. da bi se jih poučilo o j resničnem položaju. 1'ri (». X. dobro vedo, da so le vH'ij.ilikti /a delavca iti ne repub likanci, ampak njim se gre za se, ne pa za delavce. Kaj bi na j^r. rekel kdo meni. če bi izdajal en časnik z napisom za delavce, pa bi ob volitvah priporočal tem delav cem kapitalistične kandidate? Ali bi delavci ne rekli, da jih držim za osle. idi da sem znorel i t. d.? Gotovo je to neznačajnost: in če l>i imel kaj časti v sebi. bi rekel, da s<>m jih za enkrat potegnil, a /anaprcj ne bom več nosil napisa: list za slov. delavce v Ameriki. To bi bilo možato in odkritosrčno! V New Yorku tega seveda ne bodo storili, ker mislijo loviti kaline na tisti naslov. Tako je; soeijalisti smo razredno zavedni, republi kanci. ki imajo denar tivdi; ne zavedni torej le listi 'suekerji', tisti zatelehanei v svoje gospodar je, ki ob volitvah politično ske bajo. < i las Naroda vzgaja torej poli tične skebe. .laz pa pravim: de lavci naj bodo vkup — kapitalisti pa vkujv. potem bomo pa že vide li. kdo bo močneji. V tej skup nosti iščimo sredstev v dosego boljših časov in drugačnih raz mer. kajti vse je odvisno le od delavcih samih in ne od tistih, ki se žive od njih žuljev. Seveda je resnica, da dokler bodo delavci politični in gospo darski skebali ter držali roke v žepu na voglu ulic — ne bo nič: nič ne bo tudi tako dolgo, dokler bodo delavci mesto socijalističnih listov čitali meščanske liste. Rodimo torej energični in po vejmo vsem našim rešiteljem, da iz nas norec brijejo, pa se brigaj mo sami za našo usodo. Frank Šavs. OD NEKOD V uredništvu demo-republikan? skega. kapitalistično-'delavskega' liberalno-katoliškega, rodoljubno vseslovanskega in vse/adolarske ga $$$ Glas Naroda v New Yorku sedi otrok, dasi ima lahko brado in brke. Vsaj tako smo si mislili, ko smo v 128 štev. omenje nega lista brali člančič z naslo vom "Hands off!" V tem članči ču se spotika urednik "Glasa Na roda" nad newyorskimi socialisti, ki v kratkem ustanovijo privatne šole za svoje otroke, in ko čenča o ti skoz in skoz pametni akciji naših sodrugov v New Yorku, do kazuje ravno s tem. da nima več svojega mišljenja, kakor deset leten otrok. "Glas Naroda" piše. da proti temu načrtu newyorških soeiali stov bi se moral upreti vsak oče in vsaka mati, ki ljubi svoje otro ke, in Se celo družba za varstvo otrok (ha, ha, lia!) bi morala bra niti. da ne bi smeli socialisti učiti svojih otrok o principih socializ ma. Ne rečemo nič o pravicah sta rišev do svojih otrok, kajti dobro vemo, da soeialisti učijo in vzga ja.io svoje otroke kakor sami ho čejo. in to bodo tudi storili, če prav urednik "01. N." o t«»j stva ri vsak dan napolni vse štiri stra ni Saxerjeve plahte. Povemo pa nekaj drugega. 'Til. N." tudi pi še; "Čemu naj se že otroku v nje govej nežne j mladosti odvzamejo vse najlepše iluzije. — (namreč s socialističnimi nauki) čemu naj se v mlada srca tako rano vccpljuje sovražtvo in nezadovoljnost?!" •Tej, jej, kako modro! Kaki tre jalki bi morda pricurelo sol/.e. Torej nauko principu socializma, ki uči ljubezen do vsakega člo veka, ljubezen do vseh trpečih ljudi na zemlji in boj vsemu kar je krivičnega, bi škodoval otro ku — verski nauk pa. ki ga s ta kim veseljem vbijajo v nežne možgane malih otrok ne škoduje nič, kaj? .\li katoliška šola dobro vpliva na nezrelega, plašnega o troka. ko mu / vsemi kričečimi barvami nama'.a hudiča, peklen ski openj in vse grozoto izmišlje nega peklenskega trpljenja? To dobro dene otroku, kajne! Blaži mil srce in vzbuja samostojne mi sli! Tn lepa in vredna, da eksisti ra na vse večne čase, jc tudi vzgo ja v buržonzni šoli, ko zastrupi jn ji mladino ne samo z nemoralnimi verskimi pravljicami, temveč ji tudi pokazuje svet in življenje v lažnjivi obliki in navdušuje deco za prekrasne (!) zgodovinske do dogdc o človeškoui klanju na bo jiščih. ko so milioni umirali z« "vladarja" ali "domovino". To je moralno in potrebno! Verski katekizem se veti a ne vzbuja med otroci — nikakršnemu sovražtva do drugo — in brezvercev! In tu di nacionalna šola ne seje sovraš tva med otroci do otrok drugih narodnosti.' Vesko-buržoazna šola potuhnjenosti, blimhe, hinavstva, klečeplaztva, pasje poslušnosti in /ločina naj ek&istira — eksistira verno! Da hi se pa otroke takoj od mladega učilo resnice in jim vcepilo temelj za samostojno mi šljenje in razsodnost — tega pa ne. /a ves s vet ne! Tisoče in tiso če socialističnih delavcev v Ame riki bo sedaj ubogalo bedastega urednika Saxerjevega lista, kar je pa nas slovenskih socialistov, po šiljati bomo svoje otroke narav nost k njemu v šolo; med drugimi "čednostmi" jih gotovo nauči tudi. kako se dobro "v/gojen" in "izšolan" človek lahko pretvori v grafofon. kteri poje kakor ga že njegov boss navije! Dovolj! Pamet, pamet, bradati otroci! — in ravno vam velja: Hands off od predmeta, ki je !)9!) milj proč oil vašega duševni na pogleda! Sovražnik licemerstva. Popravek. Seattle. Wash., 1. juti. 1900. < 'i njeni ^udruir urednik! V mojem dopisu, priobčenem v vi številki na drugi strani lista v 13 vrsti od spodoj se je vrinila neljuba pomota. Tam se čita: vsi so v zvezi (čitatelj 1».» mislil, da delavci) s temi agenti, in si potem dele dobiček. Prav l>i se moralo čitati: bossi, (delovodje) so v zve zi z Employment agenti, in si po tem dele polovico denarja, ki so ga delavci plačali za službe. Soc. pozdrav! Ivan Solar. Naznanilo. Naznanja se cenjenim sptlru gom v ("onemaugh. I*a„ ktere ve seli pristopiti v socijalistični klnh. da t«> lahko stori <lne 'JO. junija, ko hi imel klub sejo. Seja se vrši v prostorih Josipa Mele-ta, točno ob 9 uri zjutraj. Na dnevnem redu bo mnogo va žnih točk, tičočih se soe. kluba. S soe. pozdravom S. Zabrič, tajnik. Med zvezdami. Dotičniki, ki 'služijo ljudstvu', so prvi. ki obogatijo • • * Bedak ukrade jajce, pametni pa vola. • • * Katoliška morala: prevari hu diča in proglašen boš svetnikom! • • Ljudje brez glav? So! Ne dela jo nič, ne mislijo nič, redijo jih kakor opiee v cirkusu. Taki ljud je ne rabijo klobukov; navadno natikajo — krone i ti mitre. • • ¥ Trohica plesnivih možgan — Šnops — Konda .Mayer — fllas Svobode — pa škaf vode Imejte vendar nmiljenje z Marti novim beraštvom! • • * Sakserjcv "fllas Naroda", ki bi rad delal nekako javno mnenje med ameriškimi Slovenci, je pred kratkim posvetil ljubljanskemu •škofu'' Jegliču dolgo pridigo, kt se je pričela in končala s vskli kom: Bonn vent ura. ne v Ameri ko !Nek človeški os'1 je namreč sprožil idejo, da bi se povabilo v Ameriko neko osebico iz Ljublja ne. kteri pravijo "škof". "O. N." je mnenja, da "škof" Bonaven tura sicer sme priti v Ameriko samo kot Slovenec, nikakor pa ne kot "škof" in fehtar za svoje ne potrebne "zavode" v St. Vidu nad Ljubljano. To je dobro Ven dar. kadarkoli je "01. Nar." libe ralen. je obenem tudi hinavsk. Med tem ko v eni koloni seka po Bonnventuri, fehta v drugi za po drtijo neke ribniške cerkve na Kranjskem! Kje vam je logika, gospoda ne\vvorška?! Bonaventu rini "zavodi" res niso potrebni, a potrebna ni t ml i kakšna ribniška cerkev, niti nobena cerkev! — da bi se za njo zbiralo krvave ame riške cente. Kajpada, mister Sak ser. bi brž pojasnil, da fehtarija za podrtijo ribniške cerkve je le plačan otrlas (*), kakor trdi opic nik Konda. da je reklama za de mokrate bila le oglas. Toda po znamo take votle izgovore. O "Glas Naroda, go way back and sit down! — "HANDS OFF ! upije "Ola* Naroda" v New Yorku. ko pis«- o socijalLstienih šolah, ktere prirejajo socijalistič ne skupine tamkaj. Stent hoc« o pozoriti nekoga. da naj držo otro ke p roe od teh šol. Jcer da se v teh "zastruplja" otroke z nezadovo ljnostjo iti ne potrpežljovoBtjo. Ilttš. ... to so besede glasila slo venskih delavcev v Ameriki! Nt zastonj. <la priporočajo ti le skebi potrpežljivost in zadovoljnost, če se pomisli, da dela jo za plaeo ku lijev. in da jim "boss" kupi vča sih le kak "sandvič", ee delajo čez čas. Well. bo.ss ima pač prav; saj hočejo biti zadovoljni in potr pežljivi. Mi jih prav nič ne zavi damo na svojem mestu, ampak da bi šli ž njih vzgledi v javnost. — t epa .si nismo mislili! — Sram jih bilo! Želeli hi pa sporočiti bossn — Sa kserjn. naj prihodnjič poduči svo ji- " redaktorje". da ne bodo kom promitirali in delali nečast slo venskemu narodu v Ameriki. New York ni središče ameriških Slo vencev. in C las Naroda že dolgo ni njih glasilo! t V ne ho to zadostovalo, potem bomo mi rekli enkrat HANDS OFF! ZAKAJ BI MORALI VSI ORGA NIZIRANI DELAVCI BITI TUDI SOCIALISTI? (Konec.) Kaj j »a sedaj imamo ni] te ira " Injunction**, proti bojkot milico tla te preganja, krizo s pro •-1 • rileti». brezposlenost in dolgo urni delavnik: pa čemu bi nada lje vse to našteval, kar smo do bili! Tisti dobri možje, ki ste jih pi šiljali v kongres vsa leta. s«> vam obljubijevali vse, pokazali pa fitro. Oni so kovali zakone za koristi njih raz roda, kateri so za vaše interese naravnost nasprot ni. Mi Vam zopet, v novic povemo, da je socialistična stranka, stran ka Vašega razreda, obstoječa iz \ ašega razreda, ki reprezentira interese Vašega razreda, kar se lahko prepričate, ako le hočete preiskati in zvediti. da je to res. Socialistična stranka v tem kri tičnim momentu apelira na vse organizirane delavce, da naj ne pozabijo, da imajo še vedno" v ro kah glasovnico, in da jo inteligen tno rabijo v politično moč. To je absolutno potreba, če hočejo da se jiin ohranijo ani^e pogubi. S !•< močjo glasovnico bodo delavci ubranili nepravično postopanje sodišč in nad sodišč proti njim; ubranili uporabo milice nad štraj karji. in ubranili odpraviti prak tične zakone, kateri so za delav ce potrebni. Vse to zamorejo do seči k glasovnico na volilni dan. Volite, kakor greste (vsi) na štrajk. Vaše (organiziranih delavcev) innjenje je, povišati mesečne pri spevke, da bi se zamogli uspešne je s kapitalom bojevati proti ka pitalu. Koliko časa pa bi morali zbirati Vaše cente, da bi se zamogli v tem oziru kosati s milijonarji, ko ni mate dovolj denarja za shajati en mesec v naprej, poleg tega imajo pa kapitalisti tudi moč, da vam še to lahko odrežejo, kar ima te? Ako hočete vedeti, mi Vam po vemo, kje in v čem se zamorete kosati žnjim. Kadar kapitalist pride na vo lišče, on zaniore. le eden sam ma li košček papirja položiti v box. Tam je kraj. kjer ea Vi zmore te sedem (7) proti ednem, ker za \sakega kapitalista tam Vas je 7 proti enemu. Vi nc bodete nikdar zmagali, dokler bodete volili njih agen te, tiste dobre može v stolec. Do svojega pridete šele, če volite mo že. Vašega razreda, iz Vaše stran ke, z Vašo platformo, katera je. brez dvoma, socialistične stranke. Skušal sera v eoraj navedenim dokazati, zakaj bi morali organi zirani delavci biti tudi dobri so cialisti. Navajal sem, koliko so organizirani delavci zgubili, ome nil pa nisem še. koliko so organi zirani delavci, — pridobili. Ce rečemo — pridobili, jaz s tem ne mislim reči, da smo de lavci že kedaj dobili kako zmago, kar bi bilo vredno imenovati — zmago. Ties je delavno ljudstvo v prejšnjih, starih časih, v času fev dalizma in tlake, izvojevalo mar sikatero bitko, a to ^je bilo v svo j''m času in minulo, danes imamo druzega sovražnika, — kapitali zem. in mezdno sužnost; tudi ta <iva morata s površja, in čim prej tem bolje. Kar zantoremo imenovati zma go. ki so jo delavci dosegli. —in to je največja zmaga v zgodovini delavstva — je. zavednost za združenje vseli delavcev. Delavec je spoznal, da je brez organizacije brezmočen; spoznal je, če se hoče otresti kapitalistiČ niga izrabljanja, bede. pomanj kanja in mezdne sužnosti, ali kar koli hoče druzega, se mora or ganizirati v skupno, nepremaglji ve moč. Socialistična stranka je pri za dnili volitvah dobila okoli 4o0,000 glasov z njeno organizacijo 45. immi člani, kaj bil bi rezultat, če l>i tri milijone organiziranih delav cev priskočilo 43.000 članom v soe. stranki na pomoč z agitacijo, kakor so to dolžnost storili člani stranke, mi Vam zagotovimo, da hi bila zmaga kmalu naša. da do bimo vlado za delavski razred. Zmaga za vedno, I>i bilo rezul tat. za delavski razred. Kamor koli so ozremo, vidimo, ne tisoče, ampak milijone delav cev. dobrih delavcev, skozi katere se pretaka čisto gorka kri. delav ce. kateri so vse svoje življenje posvetili za druge ljudi, z njih delom in poštenostjo. Ti milijoni žuljavih mož sedaj trempa. išče in prosjači za delo, za življenje. Mnogo teh mož je pustilo za sa boj ženo in malo nedolžno deco torturi, gladu in zapuščenosti. Odkrita je slika očem, kdor jo hoče videti, strašna slika bede in pomanjkanja, ki se skriva v sami eni besedi — "profit". Ta strašna slika, "profit sis tem" nam predstavlja nadalje sliko, kakoršnjo smo ravno vide li. — dva milijona mladih otrok je postalo žrtev kapitalizma. Oro pani so veselja do mladega živ ljenja. solnčnega svita in čistega zraka. Oropani šole, izobrazbe in razvitka. Za to strašno sliko leži v po dobi zmaja — "Profit sistem", privatna lastnina produkcije in distribucije, in privatna lastnina strojev in pridelkov. Lahko bi še nadalje odkrival fakte te žalostne slike, pa čemu bi nadaljeval? Vi bodete prej ali slej vse to 'predrugačili, to je Vaš vidni, vzvišen namen. Vi i mate organizacijo in jo bodete povzdignili, ojačili za emancipa cijo teh milijonov neprostovolj nih prosjakov in industrieluih sužnjev. Vi bodete otmeli teh mi ljonov mladih otrok iz zmajevega žrela: vse to bodete sigurno dose gli. toda ne, če bodete volili za tiste boljše može. tiste lažnjive kapitalistične politike, ampak vse to bodete dosegli, ako jih bodete volili ven iz eksistence. Tedaj še le bone konec večnega boja. za sebne lasti in profita. Tedaj šele bode za.vladal toliko željni, za vse jednako pravični "Co-operative commonwealth", kateri je — So cializem. Ivan Šolar. . Slovensko-angleška slovnica, slov. ang. tolmač in angl. slovar za samo $1. — pri V. .T. Kubelka, 0 Albany St.. X«jw Vork. Y. Sodrugi! Priporočaj te hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"! HALO! HALO! Kam pa? — Xa svežo pivo iti Cašo dobrega vina k Frank Mladiču 611 S. Center Ave., tam se liomo imeli po domače." To je pogovor s ceste, ki priča o mo jem saloonu. Trank Mladič, fill S. Center Ave., Chicago. POZOR! Podpisani naznanjam roja kom v Chicagi in okolici, da sem odprl novi saloon na 825 Bine Island Ave. Točim dobro pivo, vino in dobro vvi sko. Se priporoča John Mladič 825 Blue Inland Av. Chicago, Dr. W. C. Ohlendorf, Zdravnik za notranjo bolem in razxocelnlk. Izdravniška preiskava brerr*!^ dati jo le zda vila. 6-17 ln GlO BJae "*UB 1|M Ave., Chicago. Za Ino uro: Od 1 |1 po pol. Oil 7 do '•» zvečer. Izven Ckfl bolniki naj :•> sljvenafc."^ Domača ostarija. Podpisani naznanjam, da toii« . turn ' • o vin.. .ro piv«. I Na razpolago imam tudi proitoqd DVORANO za veselico, za svatbe ln seje. Za obilen obisk se priporoi» FRANC CEH, 568 So. Centre Are. Halo, Johny! Kje »i pa bil včeraj Saj veš kje,| kjer je največ zabave. Atitencij ila jr naive .iv \ (i'»STILNI. John Kosiček, 590 So. Centre Ave.. Chicago.fl MODNO niti (O za moike, ženske in otroke dobii po najnižjih eeaah pri Kapper's , trg'»vin:i ■ na nj strani, cor. West 18th i: Wood 8ta, Chicago, 111. Aka hoče* dobro naravno vino pit oglasi se pri JOS. BERNARD! 620 Blue Island Avenue Telefon Canal *42 CHICAsJ Pri njemu dobiš najbolja kiliforJ ska in iraportirana vina. Najboljše in najfinejše obleke so po nizki ceni na prodj pri H. SCHWARTZ, 16—18 N. Halsted St., ChicJ Velika zaloga klobukov, čepic, al vljev, perila in kovčekov. Kdor kupi za pet dolarjev, doti darilo. Najbolje in oajc1 ne je obuvalo k»ff pri John Klofili 631 Blue lslao£U CHICAGO, i Sprejema t ud ^ pravila. L STRAUB URAR 336 W. 18th St.. Chic«««, II Itn« večjo zalogo ur, veriiie, pBli nov in drugih dragotin. Ir. vrtaj« td vsakovrstna popravil« v tej rtroki f zelo nitki ceni. Obii?ite ga! Društvene regalie, kape, prekonunnfcl bandera itd. za slovenska <lr\iitva najbolje preitoi Emil Bachttiat 580 So. Centre Ave., . Chicago, fl Leopold Saltiel ODVETNIK v kazenskih in eivilnih eadfrwk' Auto Phone 6065. Office Phone Main 3065 Residence Phona Irwinj *1' URAD: 27 METROPOLITAN BliOfl Severozap. og«d Randolph in La Salle nlice Stanovanje: 1217 Sheridan Ro«d. Pristno domače vin CATAWBA 70—75c J* BELO VINO 60c g«H RDEČE VINO 50c P* RDEČE STARO VINO .. ..40c g** RMENO VINO 5fiC p" Posoda prosta. Te cen<> velj»jo ^ jemalcem od 50 galonov naprej; ■■ kot 50 galonov se tie poSiiia. Vino f Siljam proti predplačilu a!i po C. 0.» po vsi Ameriki. Priporočam sn rojakom tudi r* oHj moje lepo urejeme gostilne t. irbortf pijačami in z vedno pripravljeni® P" stim prigrizkom. Za dobro in točno postrefcho, k*" tudi za pristnost vina jamčim. JOSIP ZALOKAR, 899 Edison B»id K. E., Clmlirt.