Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, June 08, 1909, Image 3

Search America's historic newspaper pages from 1770-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, June 08, 1909, Page 3, Image 3',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1909-06-08/ed-1/seq-3.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1909-06-08/ed-1/seq-3.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1909-06-08/ed-1/seq-3/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1909-06-08/ed-1/seq-3/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], June 08, 1909, Page 3, Image 3
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 5.

Page

All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (3.8 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 08 June 1909. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1909-06-08/ed-1/seq-3/>

Newspaper Page Text

proti alkoholu *
^ Kaj obsegajo opojne pijače!
Jako nastane alkohol? Alko
jt strup Nekton la.stnosti
•dola. Pijače kakor pivo, vino,
jjo i« drupe imenujemo opoj
en tistriM. ki jili pij«', opije
intoziini.il t.ua. ker so naha
r r»eh snov. ki jo imenujemo
tohol. Zau/ivanje opojnih pijač
je zaradi tega tako razširilo,
r je bilo ljustvo dolgo rasa v
pti glede učinkov alkohola. O
jne pij«u't' s.i s,- dolgo smatrale
koristne, <-,.|o za neobhodno
trebne in verjelo se je, da te pi
te dajejo moč in krepkost, <la
ipesujej" prenavljanje, da «l:i
|i (forkoto. da bistrijo um in da
njo vsemoir"^e dobre lastnosti,
tiskavati hočemo joli temu v
Biči tako i*» videli bodemo. kaj
jvi današnja veda o opojnih
jacah. Najprej moramo pa /na
kako astane alkohol. 1'ivo se
fo iz sladu :•> ta /.>|>c>t :/ ilobre
i irnja. največ iz ječmena. Iz
ija pa dobivamo tudi moko, iz
dere se zopet pno kruli. Opija
jo torej kaša in kruh tudi. ka
»r pivo? Nikdar. A vendar se
ja pivo in kruli i/, ravnoiste stio
: Razloček ,ie v tem. da je v pi
lalkohol v kaši in kruhu ira |>a
l Odkod je prišel alkohol v pi
>! Iz ječmena se dela slad, ki je
idak. Ta dene v velike poso
>, katere se napolni r. gorko vo
lili se dobro zmeša. Tako se raz
ipi sladkor, k jo' v sladu, vsled
»r postane voda sladka. Ta sla
ti tekočina se imenuje mladina
i ona posta na dnu. ki ostane,
to se opusti mladino odteči, se
itnuje gošča. V mladini So ni al
ahola. V mladino se deva brnel,
ir jej da grenak okus. a tudi
e nima alkohola. Tedaj se
nejo v mladino So kasniee. Kas
tt so rastline, ki obstnjo iz ma
i teles, takoimenovanih bakte
j, katere se lahko vidi samo z
pobnofrledom ali s povečevalnim
Itklom. Bakterije imajo zelo ra
i sladkor. Začne se takoj boj
pd bakterijami in sladkorjem;
kkteriie končno zmagajo; slad
■r zgine in iz njega nastanejo
ke novi snovi: alkohol in oirlii
m kislina. Alkohol nastane te
kj vsle<l kipcnja sladke tekoči
t Vsled kipenja nastane alkohol
T vinu. Čisti sok grozdov še ni
» alkohola: ako pridejo torej v
i sladki sok bakterije in to iz
■ka ali z grozdnimi luščinami.
ine sladki sok takoj kipeti in
jdkor se razdeli v alkohol in o
Ijikovo kislino. Rakija se dela
no, kakor pivo. samo da se iz
ipljena tekočina destilira. Pri
(ienju kruha denejo se tudi v
jrto bakterije in tudi tu nastane
Koliko alkohola: ali ta zgine pri
ttjšem pečenju. Pri izdelovanju
kohola prostih pijač usmrti se
toploto bakterije, tako da ne
Htane nobeno kipenje. Z čisto
»vidnim poskusom se zamore do
Bati, da je v vinu in pivu alko
iL Večina otrok je že videla lo
* z kuhajočo se vodo. Mogoče
i je tedaj kateri nagnil čez lo
#c z gorečo šibieo v roki, da bi
ije videl. Toda šibiea je vgas
U takoj, ko jo je držal nad ku
!oeo se vodo. kajti para. ki se
iguje iz lonca je vgasnila pla
b. Vodna para torej vgasne o
fej. Slično kakor voda, zamore
kuhati alkohol. Voda kipi pri
C, alkohol pa že pri 73', to
] pri mnogo nižji toploti kakor
da. Tudi alkohol prehaja pri
Itanju v paro. Poskus 1. V ste
Wo retorto nalijmo pivo. To re
rto držimo nad plamenom gore
li špirita. Prej, kakor začne
v» kipeti, izpreminja se v njem
tajajoči se alkohol v paro (se
<j kakor se začne voda spremi
li v paro) ker začne alkohol
*j kipeti kakor voda. Para al
toola priha.ia pri odprtini retor
*en. Tu jih lahko prižgemo s
Mco in vidimo, da gore z veli
te modrim plamenom. Vodna
,r& ne gori. ogljikova kislina tu
ne gori, a kakšna druga snov
ta ne more nahajati; torej je
,r«ča para alkohol. Poskus 2. S
postopanjem zamoremo i
i Tirm dokazati, da ima nlko
*• Vidimo torej, da se nahaja
°Pojnih pijačah alkohol. Alko
1 je pa strup. Odkod vemo to.
Je alkohol strup? Skušnje in
^vniška veda nas o tem podu
Jejo. V vsakem zdravniškem
v katorem se govori o stru
i, najdemo med drugimi tudi
tahol. Na TJnskem je umrlo po
To razpravo prinašamo iz
'elokranjea", ker je dobra in
iučna za naSe rojake
uradnih poročilih v letih 1*88—
1893 24.481 ljudi vsled zastrup
ljanja z alkoholom. Iz tega vidi
mo. da alkohol povzroči smrt, ako
se ga velika množina zavžije. Ali
tudi tedaj, ako ne povzroči smrt,
škodi vedno telesu. Vidimo to tu
di pri drugih strupih n. pr. pri
arseniku, da ne povzročijo takoj
smrt. ako se jili zavživa v manj
ših množinah. Alkohol se lahko
prišteva torej brez vsakih pomi
slekov meti strupe; alkohol ima
vse lantnosti strupov, za more po
vzročiti daljšo ali krajšo bolezen
in zainore nazadnje povzročiti hi
tro ali počasi smrt. S primerni
mi poskusi spoznamo lahko neko
liko najbolj znamenitih lastnosti
alkohola in jih primerjamo z last
nostmi vode. Poskus 3. Beljak
svežega kokošjega jajca donimo
v štiri sklediee. V prvo prilijmo
nekoliko dušikove kisline: beljak
se skrči: v drugo prilijmo kar
bolovo kislino: beljak se ravno
tako skrči; v tretjo prilijmo ne
koliko alkohola: učinek je ravno
isti kakor pri obeh prejšnih stru
pih. 1'ril i jemo v četrto nekoliko
vode. tako se beljak ne zmanjša
ampak postane vedno večji. Vsak
otrok ve, da se sladkor v ustih
rastopi. Ako denemo pa v alko
hol košček sladkorija, leži tam
lahko eel o leto, pa se nebo razto
pil. Alkohol izsesa vodo iz snovi,
s katerimi pride v dotiko, in jih
naredi vsled tega bolj trde. Po
skus 4 V dve sklediee nalijmo ri
einovo olje. V prvo denimo čisti
alkohol: olje se razpusti. V dra
go prilijmo vode. vidimo, da osta
ne olje skupaj in je oddeljeno oil
vode. Tz tega razvidimo. da raz
pusti alkohol tudi olje,"katero se
ne razpusti v vodi. Te lastnosti
alkohola si moremo zapomniti, da
bodemo pozneje lažje opazovali
njegove učinke na človeško telo.
Vioeli smo torej, da imajo opoj
ne pijače alkohol in da je alkohol
strup.
II. 1'pliv alkohola na krvni tok.
V našem telesu se nahaja kri v ta
kozvanih krvnih ceveh, katere la
hko primerjamo cevem iz tenke
ga gumija. Središče, iz katerega
se razliva kri po eeleni telesu, je
srce. Mislile si reko, ki teče sko
zi mesto. Ljudje iz dežele priha
jajo na svojih čolnih v mesto in
prinašajo s seboj jestvine, a iz
mestnih hiš zlivajo ljudje v reko
umazano vodo in mečejo v njo
različne odpadke, katere odnaša
reka. Na ta način prinaša reka
v mesto potrebne stvari in odna
ša nepotrebne in škodljive snovi.
Tok krvi v človeškem telesu je
podoben taki reki. S tem, da pri
haja kri v posamezne dele člove
škega telesa, v glavo, v noge itd.,
prinaša s seboj potrebno hrano in
pri odtekanju odvaja nepotrebne
snovi. LAko opazujemo kapljico
krvi pod povečevalnim steklom,
vidimo, da obstoji kri iz krvne te
kočine in iz krvnih telesc. Ta kr
vna telesca so zopet dvojna: rde
ča in bela. rdečih je pa več kakor
belih. Krvna telesea so tako maj
hna. da jih je v kapljici, ki visi
na koneti isle, približno milijon.
Kakšen pomen imajo rdeča teles
ea? Človeško telo potrebuje hra
nilnih snovi, katere mu dovaža
kri pri čemur ima zelo važno vlo
go hrana. Da v peči gori. ne zado
stuje samo les, oglje itd. ampak je
potreba tudi svežega zraka. Ako
zapremo pri peči vsa vrata, ne
morejo drva goreti, kajti da o
genj gori. je potreba kisika, ki se
nahaja v svežem zraku. Človeško
telo potrebuje k onemu procesu
"gorenja" v želodcu tudi kisika
iz zraka; pri toku skozi ključa
nabirajo ravno ta rdeča telesea
ta kisik in ga razdele na različne)
dele telesa. Videli smo, da alko
hol beljak zato skrči, ker iz vsehj
snovi, s katerimi pride v dotiko,
izsesa vodo. Ako se piknemo v
prst in na kri nakapljanio alko
hol. vidimo pod drobnogledom,
kako hitro se nehajo rdeča telesca
pregibati, *kako se spremenijo in
knko začnejo po nekoliko minu
tah umirati, medtem ko kažejo zal
drugih okolnnsti popolnoma dru-1
gnčno sliko. Tako hitro in tako!
uničujoče pa ne deluje alkohol v j
krvi v telesu, kajti tu deluje v
mnogo bolj redkem toku. Vendar j
deluje alkohol vedno bolj uniču-j
joče na rdeča krvna telesca, tako
da ta ne morejo tako kakor prej
nabirati kisik iz zraka, ter ca po
deliti drugim delom telesa. Ker s«\
pa razven tega alkohol v telesu
sam razkraja, in pri tem mnojn
kisika potrebuje, odvzema s temi
rdečim telescem preveč kisika, in
ta ne morejo izvrševati svojo na
logo. (Dalje prih.)
TOLSTOJ IN VOJNA
Xi ga bilo dosedaj genija, ki bi 3
tako silo zastopal idejo ljubezni
do bližnjega in torej obsojal voj
sko in vojno nego Tolstoj. Sam
bivši častnik junak i/za. oblega
nja Sebastopola, je postal odločen]
sovražnik vsakega vojnega dela.
Najkrasnejše umetniške slike
boja in vojne, kolikor nam jih je
dosedaj dalo slovstvo, so one izpod
Tolstojevega peresa. Dasi človek
že iz teli slik izgublja oni Fanta-j
stični pojem o boju in vojni, ki sej
umetelno vzgaja v šoli in cerkvi.|
duši čitatelju Tolstojevih slik po-|
staja boj oduren in nečloveški, jej
prispel nastop Tolstoja proti boju
in klanju ljudi med seboj do
viška, ko m" je Tolshoj povspel na
vrhunec svoje slave. V več svojih
spisih je dal Tolstoj duška svoje
mu ogorčenju proti izpreminja
nju držav v bojne sile in morda
nikjer ni govoril tako resnično in
rezko, kakor v odgovoru na "pis
mo ruskega felveblja". Na Tolsto
ja se obračajo često polni zaupa
nja priprosti ljudje v svojih dvo
mih in dušnih bojih in Tolstoj
vsikdar odgovarja, kjer sluti res
no vprašanje. In tako je odgovo
ril ruskemu felbveblju:
Vi se čudite temu, da vojake ti
če. da se smejo ljudje ubijati v
gotovih slučajih in na vojni, do
čim v sv. pismu, katero priznavajo
tudi oni. ki tako uče, ni najti ni
česar podobnega. Vprašate: "Ali
je t«» prevara, čemu se ta prevara
vrši?" Da, to je prevara, čemu se
ta prevara vrši?" Da, to je preva
ra. storjena na korist onih, ki so
navajeni živeti ob znoju in krvi
drugih ljudi in ki so s tem ciljem
izprevrgli učenje Kristovo, dano
ljudem v blagor, sedaj pa v svoji
izvršeni obliki tvori glavni izvir
vse ljudske bodo. In to odtod.
Vlady in vse one osebe višjih sta
nov, ki se naslanjajo na vlado in
žive od tujega truda, inora.io imeti
sredstva za vladanje nad delav
nim ljudstvom in sredstvo za to
je vojska. Brainba pred vnanjimi
vragi je samo izgovor. Nemška
vlada plaši svoj narod z Rusijo in
Francijo. Francija plaši z Nemci,
ruska vlada plaši svoj narod s
Francozi in Nemci in tako po
vrsti vse vlade. In ne Nemci, ne
Rusi. ne Francozi sami nikakor ne
žele vojevati se s sosedi in dru
gimi narodi, marveč žele živeti ž
njimi v miru in se boje vojne bolj
nego vsega na svetu. Vlade in
višji, prazni stanovi delavnega
I ljudstva, postopajo kakor cigan,
ki za voglom svojega konja nabiča
in se potem pfed kupci pritvarja,
kakor da bi pa ne mogel udržati.
Vlada naščuva svoj uarod in dru
ge vlade, a potem se pritvarja. da
zaradi blagra in obrambe svoje
ga naroda ne more drugega, nego
napovedati vojno, ki zopet posta
ja koristna generalom, oficirjem,
uradnikom, trgovcem in sploh bo
gatim razredom. V bistvu je vojna
le neizbežni posledek obstoja voj
ske, vojske pa so potrebne vla
dam samo radi vladanja nad last
nim delavnim ljudstvom.
In to je prestopno! In najhuj
še na tem je to, da vlade v svrho,
da bi imele razumen razlog za
svojo oblast nad ljudstvom, izpo
vedujejo ono najvišje ljudem
znano religiozno učenje, to je
krščanstvo in v tem učenju, vzga
jajo lastne podanike. To učenje je
v bitstvu protivno ne le boju. mar
več vsakemu nasilju, zaradi tega
so morale vlade, da bi še dalje
vladale nad ljudstvom in da bi se
poleg tega štele za krščanske, iz
prevreči krščanstvo in skriti nje
ga istinito zmizol pred ljudstvom
in ga tako oropati blagra. ki ga
jim je prinesel Kristus.
Ta pretvara krščanstva se je
napravila že davno, še pri carju
Konstantinu, katerega zato pri
števajo k svetnikom. Vse nasled
nje vlade, posebno naša ruska, se
trudijo z vsemi silami, vzdržati to
pretvaro in ne dati videti ljud
stvu istinito zmisel krščanstva,
ker bi narod, uvidcvši istinito
zmisel krščanstva, razumel, da
vlade s svojimi davki, vojaki, trd
njavami. vislicami in goljufi-du
hovniki ne le da niso stebri lcrš
čanstva. za kar se sami štejejo.!
ampak da so največji vragi njega.1
Ljudstvo, davljeno, oropano, bed
no. nevedno, izumira. Zakaj? Zato.
ker je zemlja v rokah bogatašev,
ljudstvo zajeto po fahrikah. za
vodih in dninah, zato ker iz nje-j
ga derejo davke in nižajo ceno
njegovemu delu. višajo pa ceno
temu. kar mu je potrebno. T\ako|
(Dalje na 4 str.^
Listnica upravništva.
Jnlfti Snoj. Fit rt Scott, Kans.
gl. tajnik soc. organizacije žel
i/vedeti, kaj naj nkrcne » svoto, k
ste mu jo poslali pred časom v na
bavo drž. praviee.
Naši zastopniki.
ha Sjillc, 111.: John I'uček.
('oneiiiaujjh, l'a.: Frank Podboj
Kdor želi biti zastopnik lista od
naših sodrugov naj nam to nazna
ni. tla mu pošljemo pohotne knji
žice.
Listu v podporo.
Frank Šavs. Camas, Wash., $5
Sikst Bukovnik. Camas. Wash., 23
et.; Andrej Krničar, Camas,
Ws.ah., 1't et.: Ignacij Malavašit
San Franeisko 50 et. Hvala po
žrtvovalnim darovalcem.
Dolžnost vsakega socialista je,
podpirati svoje časopisje. Agiti
rajte za "Proletarca". Pridobite
mu nove naročnike.
VELIK PES,
komaj leto dnij star. 2 er*?vlja in
štiri palce visok se ?>roila. Več
pri lastniku :
Franku Prapotnik u,
586 N. Broadway St.,
Aurora, 111.
Vabilo na prvo veselico
slov. ženskega društva "Nade"
S. N. P. J.
ktero piiredi
v soboto zvečer dne 12. junija 09.
▼ dvorani pri g. Franc Čehu.
568 So. Centre Are.
Vstopnina in prigrizek prost.
Cvetlični šopek 10c. — Začetek ob
pol S uri. Igrala bo tamburaška
gotlba. Za obilen obisk se pripo
roča ODBOR.
V slučajih nesreče
izrijenja udov, ako skoii
kost iz HTojcga ležišča itd.
rabite takoj
Dr. R1CHTERJEV
Sidro Pain Expeller.
On suši, zdravi in dobavi
udobnost. Imejte ga vedno
dama in skrbite, da si naba
vite pravega z naio varnostno
znamko sidrom na eti
klAketi'
^17 V vseli lekarnah po
25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER&CO.
215 Pearl Street, New York.
SLOVENSKO-ČEfiKO-HRVAT
SKO POMOŽNO (stavbinsko)
DRUŽTVO
je-otvorilo v pondeljek 3. maja
svojo drug;, serijo v društvenih
prostorih pri g. Martin Potokarjn
."»«>4 So. Centre Ave., ogel 17. uli
ca. kjer se vrše redne seje vsak
pondeljek zvečer.
Denar se posojuje na male ob
resti brez naduljnih stroškov v
najkrajšem času.
Delnice po 25 centov. Dobijo se
v društvenih prostorih ali pri u
radnikih:
George Mamek. predsednik. 5S1
So. Centre Ave.
Joseph Šiman. tajnik. 570 So.
Centre Ave.
Martin Potokar. blagajnik. 564
So. Centre Ave.
Frank J. Petru, notar. 591 W.
18th St.
Jutranja dolžnost.
Na vse zgodaj ko se zbudite, se
zariie za Vas n«»v dan v življenju.
Ho to lep dan ? Posvetujte se pred
Vašim ogledabom. Ce so oči tem
ne. kalne. Vaša barva umazana, i
stotako Vaš jezik, tedaj ta dan ne
bo dan veselja, marveč manj ali
več dan boli. Ko se umijete do
bro. osnažite svoje zobe in usta.
vzemite na to dozo Trinerjevega
ameriškega zdravilnega grenkega
vina in to pred zajutrkom. Vaše
oči bodo potem zopet čiste ko is
kra. veseliti >!• boste dobrega a pe
ti t ji in dnevno delo Vam ne bo de
lalo nobenih težkoč. Zgoraj ome
njeni pojavi kažejo, da niso Vaši
prebavni o reran i v redu in da je
zato treba zdravila, ki pa ni bolj
šega kot je ravno Trinerjevo ame
riško arrenko zdravilno vino. \a
prodej je to vino v dobrih ffostil
nah in pri izdelovalen .Tos. Triner.
B16—622 So. Ashland Ave., Chi
cago 111.
POZOR!
Mogoče kdo misli, da v Chicayi ni dobiti
tacega mesa kot v atari domovini. Ampak to
: je zmota!
Pri meni so dobi: domače klobase, domače suho meso, iive kokoši
čiste kokoši in meso vse vrste. C t no uajnižje, blago nijbolje.
MIHAEL LACKO VIČ, 376 W. 18th St.. Chicago.
Slovencem in Hrvatom!
ojLznanj*nvo, d« isdelujtfmo rjLznovratne
nl^l Alf O t*0 najn<uvej^eln kroju. Unijsko delo; trpežno in lično
' V zalogi imamo tudi razne druge potrebščine, k apa.
daji v delokrog opravo—oblek
Priilite in oglejte si nafto izložbo.
Z rsrm apo4U>van jem
Junij-mesec nevest.
Njih dom ni popoln samo s pohištvom,
one morajo imeti tudi dobre
slike.
izkušeni totogratist je poznat za dobre
ženitbene slike.
391-393 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO.
TELEFON CANAL 287.
USTANOVLJENO 18*3.
Slovenci Pozor! |
Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, krava
te, ovratnike ali druge potrebne teči za moške — za
delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer
lahko govorite v svojem materinem jeziku.
Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po
najnovejši modi in nizki ceni.
JURAJ MAMEK. ST
♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦O
ZEMANOVO "GRENKO VINO", f
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti bolez
nim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEGLJIV
LEK ZA ilALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE.
Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zeliič.
ZEMANOVA "TATRA",
želodečni grenčec.Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran
skega gorovju, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo
želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu
toll najboljših zdravil.
Prodaja na debelo in drobno najboljša Califomijska vina.
! R 7 F M A N 777 A,P°rl Street,
| ^ Chicago, 111. r
Zdravljenje v 5 dneh
brez noža in bolečin
Varicocele, Hydrocele £*7S,RAN,E
Ozdravim vsacega, k io» trpi na Varicoceli, Stricturi. Dalj«
ozdravim nalezljivo zas.ruy'enje, živčne nezmožnosti, vode
nico in bolezni tifoJih se možkih.
Ta prilika je dana tistim, ki so izdali žo velike avote
zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj nainen je, {*»•
kazati vsem, ki so bili zdravljeni od tucatov zdravnikom
brezuspeSno, da posedujem le jaz edino sredstvo, s kterirn
zdravim vspe&no.
Za novspešno zdravljenje nI treba plačati—le za vspcšno.
Ozdravim pozitivno felodečne bolezni. Dliučnn. nn ietrih
in ledvicah no glede kako stara jo bolezen.
Tajne možke bolezni zdravim bitro, za stalno in tajno. živčene onemoglosti,
slabost, z guba kreposti, napor, zastruplonje in zguba vode. Pljuča, naduho,
Bronchitis, srfne bolezni in pljučne zilravim z mojo najnovejšo metodo
. ...2enskc bolezni v ozadju, beli tok in druge zdravim za stalno. —Zastrupljeni«
in vse drugo kožne bolezni k*»!«or priSče, ture, garje, otekline.—Močni tok in
druge bolezni. Proisčo in svetuje zastonj.
DR. ZINS, 41 SO. CLARK ST.. CHICAOO. (Med. Randolph in I-ako St.)
lTrailuje: od 8 uro zjut. do S. ure zvečer. V nedeljo: od 9 ure zjut. do l ure pop.
ALOIS VANA
— izdelovatel j —
sodovice. mineralne vode in raz
nih ncopojniii pijač.
•3-H4 Fink St. Tel. Canal 1«0S
DR. F. J. PATERA
Or'limijc: na sovrozip. vogbi Ashland
in Milwaukee Avo.
oil 12. <lo 3. nre popold., o<l 7. do 8.
tiro zvečat pa ob torkih in p*tkih.
THefon Hajmorket 50.

Proletarec. [volume], June 08, 1909, Page 3, Image 3
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], June 08, 1909, Page 3, Image 3 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], June 08, 1909, Page 3, Image 3
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??