Newspaper Page Text
proti alkoholu * i Kaj obsegajo opojno pijače? gako nastane alkohol! Alko je strup. — Nekter«- lastnosti (hola. Pijače kakor pivo, vino, jjo in druge imenujemo opoj fcer tistega. ki jih pije, opije jp to «aradi tega, ker so naha t vseh snov, ki .jo imenujemo Lfcol. Zauživanje opojnih pijač j« zaradi tega tako razširilo, T j« bilo ljustvo dolgo časa v pli glede učinkov alkohola. O jne pijačo so se dolgo smatrale koristne, celo za neobhodno trebne in verjelo s.* je, da te pi tt dajejo moč in krepkost, da ipešujejo prehavljanjc, da da jigorkoto, da bistrijo um in da jjo vsemogoče dobre lastnosti, giskavati hočemo jeli temu v oiei tako i'i videli bodemo, kaj »vi današnja veda o opojnih j»f*h. Najprej moramo pa zna kako nastane alkohol, l'ivo se U iz sladu in ta zopet iz dobre xrnja. največ iz ječmena. Iz ija pa dobivamo tudi moko, iz lere se zopet peče kruh. Opija jo torej kaša iti kruh tudi. ka r pivo? Nikdar. A vendar se h pivo in kruh iz ravnoiste suo Razloeek je v tem, da je v pi l alkohol v kaši in kruhu ga pa . Odkod je prišel alkohol v pi i! Iz ječmena se dela slad, ki je n3ak Ta se dene v velike poso i; katere se napolni r. gorko vo lili se dobro zmeša. Tako so raz pi sladkor, k: je v sladu, vsled nr postane voda sladka. Ta sla ck tekočina s,> imenuje mladina ona gosta na dnu. ki ostane, » se opusti mladino odteči, se lenuje gošča. V mladini še ni al »hola. V mladino so deva hmel, ir jej da grenak okus. a tudi daj še nima alkohola. Tedaj se pejo v mladino še kasnice. Kas iee so rastline, ki obstoje iz nia i teles, takoimenovanih bakte ij, katere so lahko vidi samo z »bnogledom ali s povečevalnim ukloni. Bakterije imajo zelo ra f sladkor. Začne se takoj hoj *d bakterijami in sladkorjem; ikteriie končno zmagajo; slad w zgine in iz njega nastanejo re novi snovi: alkohol in oglji #va kislina. Alkohol nastane te ij vsle<l kipenja sladke tekoči k Vsled kipenja nastane alkohol T vinu. Čisti sok grozdov še ni la alkohola: ako pridejo torej v I sladki sok bakterije in to iz raka ali z grozdnimi luščinami. foe sladki sok takoj kipeti in idkor se razdeli v alkohol in o Kovo kislino. Rakija se dela o, kakor pivo. samo da se iz ipljena tekočina destilira. Pri (ienju kruha denejo se tudi v pto bakterije in tudi tu nastane Koliko alkohola; ali ta zgine pri lljšem pečenju. Pri izdelovanju tkohola prostih pijač usmrti se toploto bakterije, tako da ne utane nobeno kipenje. Z čisto ivadnim poskusom se zamore do u«ti, da je v vinu in pivu alko ol. Večina otrok je že videla lo w z kuhajočo se vodo. Mogoče ► je tedaj kateri nagnil čez lo fc z gorečo šibico v roki, da bi Dlje videl. Toda šibiea je vgas ia takoj, ko jo je držal nad ku Soeo se votlo, kajti para. ki se iguje iz lonca je vgasnila pla !• V odna para torej vgasne o pj Slično kakor voda. zamore -kuhati alkohol. Voda kipi pri C, alkohol pa že pri 78', to 0 pri mnogo nižji toploti kakor Tudi alkohol prehaja pri Jhanju v paro. Poskus 1. V ste W»o retorto nalijmo pivo. To re držimo nad plamenom gore fc* špirita. Prej, kakor začne pO kipeti, izpreminja se v njem »tajajoči se alkohol v paro (.še W kakor se začne voda spremi Ni v paro) ker začne alkohol |*j kipeti kakor voda. Para al ®ola prihaja pri odprtini retor • ven. Tu jih lahko prižgemo s wco in vidimo, da gore z veli « modrim plamenom. Vodna M* ne gori. ogljikova kislina tu 1 ne gori, a kakšna druga snov 1 ne more nahajati; torej je JWa para alkohol. Poskus 2. S *#iin postopanjem zarnoremo i j ^T',V f^°k'*izati, da ima nlko Vidimo t• »r«*j. <la se nahaja °Pojnih pijačah alkohol. Alko J0 pa strup. Odkod vemo to. | Je alkohol strup? Skušnje in ^niska veda nas o tem podu IJejo. v vsakem zdravniškem >n. v katerem se govori o stru , najdemo med drugimi tudf 5®®ol. Na Ruskem je umrlo po To razpravo prinašamo iz Wokraujea", ker je dobra in "točna za na5e rojake uradnih poročilih v letih 1*3S— 1893 24.481 ljudi vsled zastrup ljanja z alkoholom. Iz tega vidi mo. da alkohol povzroči smrt, ako se ga velika množina zavžije. Ali tudi tedaj, ako ne povzroči smrt, škodi vedno telesu. Vidimo to tu di pri drugih strupih n. pr. pri arseniku, da ne povzročijo takoj smrt. ako se jih zavživa v manj ših množinah. Alkohol se lahko prišteva torej h rez vsakih pomi slekov med strupe; alkohol ima vse lastnosti strupov, zamore po vzročiti daljšo ali krajšo bolezen in zamore nazadnje povzročiti hi tro ali počasi Ntnrt. S primerni mi poskusi spoznamo lahko neko liko najbolj znamenitih lastnosti alkohola in jih primerjamo z last nostmi vode. poskus 3. Heljak svežega kokošjega jajca denimo v štiri skledice. V prvo prilijmo nekoliko dušikove kisline: beljak se skrči; v drugo prilijmo kar bolovo kislino; beljak se ravno tako skrči; v tretjo prilijmo ne koliko alkohola: učinek je ravno isti kakor pri obeh prejšnih stru pih. Prilijemo v četrto nekoliko vode, tako se beljak ne zmanjša ampak postane vedno večji. Vsak otrok ve, da se >ladkor v »istih rastopi. Ako deueino pa v alko hol košček sladkorija, leži tam lahko celo leto, pa se nebo razto pil. Alkohol izsesa vodo iz snovi, s katerimi pride v dotiko, in jih naredi vsled teca bolj trde. Po skus 4. V dve sklediee nalijmo ri einovo olje. V prvo denimo čisti alkohol: olje se razpusti. V dru po prilijmo vode. vidimo, da osta tie olje skupaj in je oddeljeno od vode. Iz tega razvidimo, da raz pusti alkohol tudi olje,"katero se ne razpusti v vodi. Te lastnosti alkohola si moremo zapomniti, da bodemo pozneje lažje opazovali njegove učinke na človeško telo. Viaeli smo torej, da imajo opoj ne pijače alkohol in da je alkohol strup. II. I "pl i v alkohola r.a krvni tok. V našem telesu seaiahaja kri v ta kozvanih krvnih ceveh, katere la hko primerjamo cevem iz tenke ga gumija. Središče, iz katerega se razliva kri po celeni telesu, je srce. Mislite si reko, ki teče sko zi mesto. Ljudje iz dežele priha jajo na svojih čolnih v mesto in prinašajo s seboj jestvine, a iz mestnih hiš zlivajo ljudje v reko umazano vodo in mečejo v njo različne odpadke, katere odnaša reka. Na ta način prinaša reka v mesto potrebne stvari in odna ša nepotrebne in škodljivo snovi. Tok krvi v človeškem telesu je podoben taki reki. S tem. da pri haja kri v posamezne dele člove škega telesa, v glavo, v noge itd., prinaša s seboj potrebno hrano in pri odtekanju odvaja nepotrebne snovi. <Ako opazujemo kapljico krvi pod povečevalnim steklom, vidimo, da obstoji kri iz krvne te kočine in iz krvnih telesc. Ta kr vna telesca so zopet dvojna: rde ča in bela. rdečih je pa več kakor belih. Krvna telesca so tako maj hna. da jih je v kapljici, ki visi na koncu icrle, približno milijon. Kakšen pomen imajo rdeča teles ca? Človeško telo potrebuje hra nilnih snovi, katere mu dovaža kri pri čemur ima zelo važno vlo tro hrana. Da v peči gori. ne zado stuje samo les, oglje itd. ampak je potreba tudi svežega zraka. Ako zapremo pri peči vsa vrata, ne morejo drva goreti, kajti da o genj gori. je potreba kisika, ki se nahaja v svežem zraku. Človeško telo potrebuje k onemu procesu "gorenja" v želodcu tudi kisika iz zraka; pri toku skozi aljuča nabirajo ravno ta rdeča telesca ta kisik in ga razdele na različne dele telesa. Videli smo, da alko hol beljak zato skrči, ker iz vseh snovi, s katerimi pride v dotiko, izsesa vodo. Ako se piknemo v prst in na kri nakapljamo alko hol. vidimo pod drobnogledom, kako hitro se nehajo rdeča telesca pregibati, "kako se spremenijo in kako začnejo po nekoliko minu tah umirati, medtem ko kažejo za drugih okolnosti popolnoma dru gačno sliko. Tako hitro in tako uničujoče pa ne deluje alkohol v krvi v telesu, kajti tu deluje v mnogo bolj redkem toku. Vendar deluje alkohol vedno bolj uniču joče na rdeča krvna telesca, tako da ta ne morejo tako kakor prej nabirati kisik iz zraka, ter ga po deliti drugim delom telesa. Ker so pa razven tega alkohol v telesu sam razkraja, in pri tem mnogo kisika potrebuje, odvzema s tem rdečim telescem preveč kisika, in ta ne morejo izvrševati svojo na logo. (Dalje prih.) TOLSTOJ IN VOJNA Xi ga bilo dosedaj genija, ki bi 3 tako silo zastopal idejo ljubezni do bližnjega in torej obsojal voj sko in vojno nego Tolstoj. Sam bivši častnik junak izza. oblega nja Sebastopola, je postal odločen sovražnik vsakega vojnega dela. Najkrasnejše umetniške slike boja in vojne, kolikor nam jih j«? dosedaj dalo slovstvo, so one izpod Tolstojevega peresa. I)asi človek že iz Ich slik izgublja oni fanta stični pojem o boju in vojni, ki se umetelno vzgaja v šoli in cerkvi, ilusi čitatelju Tolstojevih slik po staja boj oduren in nečloveški, je prispel nastop Tolstoja proti boju in klanju ljudi med seboj do j viška, ko se je Tolst*)j povspel na vrhunec svoje slave. V več svojih spisih je dal Tolstoj duška svoje mu ogorčenju proti izpreminja nju držav v bojne sile in morda nikjer ni govoril tako resnično in rezko, kakor v odgovoru na "pis mo ruskega i'elvebljai"'. Na Tolsto ja se obračajo često polni zaupa nja priprosti ljudje v svojih dvo mih in dušnih bojih in Tolstoj vsikdar odgovarja, kjer sluti res no vprašanje. In tako je odgovo ril ruskemu felbveblju: Vi se čudite temu, da vojake u če. da se smejo ljudje ubijati v gotovih slučajih in na vojni, do čim v sv. pismu, katero priznavajo tudi oni. ki tako uče, ni najti ni česar podobnega. Vprašate: "Ali je to prevara, čemu se ta prevara vrši?" Da. to je prevara, čemu se ta prevara vrši?" Da, to je preva ra. storjena na korist onih, ki so navajeni živeti ob znoju in krvi drugih ljudi in ki so s tem ciljem izprevrgli učenje Kristovo, dano ljudem v blagor, sedaj pa v svoji izvršeni obliki tvori slavni izvir vse ljudske bede. In to odtod. Vlada in vse one osebo višjih sta nov, ki se naslanjajo na Vlado in žive od tujega truda, morajo imeti sredstva za vladanje nad delav nim ljudstvom in sredstvo za to je vojska. Brainba pred vnanjimi vragi je samo izgovor. Nemška vlada plaši svoj narod z Rusijo in Francijo, Francija plaši z Nemci, ruska vlada plaši svoj narod s Francozi in Nemci in tako po vrsti vse vlade. In ne Nemci, ne Rusi, ne Francozi sami nikakor ne žele vojevati se s sosedi in dru gimi narodi, marveč žele živeti ž njimi v miru in se boje vojne bolj nego vsega na svetu. Vlade in višji, prazni stanovi delavnega ljudstva, postopajo kakor cifran, ki za voglom svojega konja nabiča in se potein pfed kupci pritvarja, kakor da bi pa ne mogel udržati. Vlada naščuva svoj uarod in dru ge vlade, a potem se pritvarja. da zaradi blagra in obrambe svoje ga naroda ne more drugega, nego napovedati vojno, ki zopet posta ja koristna generalom, oficirjem, uradnikom, trgovcem in sploh bo gatim razredom. V bistvu jo vojna le neizbežni posledek obstoja voj ske, vojske pa so potrebne vla dam samo radi vladanja nad last nim delavnim ljudstvom. In to je prestopno! In najhuj še na tem je to, da vlade v svrho, da bi imele razumen razlog za svojo oblast nad ljudstvom, izpo vedujejo ono najvišje ljudem znano religiozno učenje, to je ! krščanstvo in v tem učenju, vzga j jajo lastne podanike. To učenje je v bitstvu protivno ne le boju. mar več vsakemu nasilju, zaradi tega so morale vlade, da bi še dalje vladale nad ljudstvom in da bi se poleg tega štele za krščanske, iz prevreči krščanstvo in skriti nje ga istinito zmizel prod ljudstvom in ga tako oropati blagra, ki ga jim je prinesel Kristus. Ta pretvara krščanstva se je napravila že davno, še pri carju j Konstantinu, katerega zato pri števajo k svetnikom. Vso nasi cd - 1 nje vlade, posebno naša ruska, so trudijo z vsemi silami, vzdržati to J pretvaro in no dati videti ljud stvu istinito zmisel krščanstva, ker bi narod, uvidevši istinito zmisel krščanstva, razumel, da | vlade s svojimi davki, vojaki, trd ! njavami. vislicami in goljnfi-du hovniki no le da niso stebri krš-j . čanstva. za kar se sami štejejo.! ' ampak da so največji vragi njega 1 I Ljudstvo, davljeno, oropano, bed i no. nevedno, izumira. Zakaj? Zato. ker jo zemlja v rokah bogatašev, ljudstvo zajeto po fahrikah, za vodih in dninah, zato ker iz nje ga dorojo davke in nižajo ceno njegovemu dolu. višajo pa ceno temu. kar mu je potrebno. Kako (Dalje na 4 str.^ Listnica upravništva. Jolfti Snoj. Fort Scott, Kans.: gl. tajnik sne. organizacije želi izvedeti, kaj naj ukreni* * svoto, ki ste mu jo poslali pred časom v na bavo drž. pravice. Naši zastopniki. La Salle. III.: John Puček. Concmaugh. I*a.: Frank Podboj. Kdor želi biti zastopnik lista od naših sodrugov naj uani to nazna ni. da mu pošljemo pohotne knji žice. Listu v podporo. Frank Savs. Ca mas. Wash., $5, Sikst liukovnik. Ca m as. Wash., 23 ct.; Andrej Krničar, Camas, Ws.ah.. 10 ct.; Ignacij Malavašič San Franeisko 50 ct. Ilvala po žrtvovalnim darovalcem. Dolžnost vsakega socialista je, podpirati svoje časopisje. Agiti rajte za "Proletarca". Pridobite mu nove naročnike. VELIK PES, komaj leto dnij star. 2 erevija in štiri palce visok se proda. Več pri lastniku: Franku Prapotnik u, 586 N. Broadway St., Aurora, 111. Vabilo na prvo veselico slov. ženskega društva "Nade" S. N. P, J. ktcro piirodi v soboto zvečer dne 12. junija 09. v dvorani prt g. Franc Čehu. 568 So. Ceotre Are. Vstopnina in prigrizek prost. Cvetlični šopek 10c. — Začetek ob pol 8 uri. Igrala bo tamburaška godba. Za obilen obisk se pripo roča ODBOR. V slučajih nesreče izvijenja udov, ako skoii kost iz svojega ležišča itd. rabite takoj Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller. On suši, zdravi in dobavi udobnost. Imejte ga vedno dama in skrbite, da si naba vite pravega z naio varnostno znamko sidrom na eti ♦ V vseh lekarnah ]>o 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER & CO. 215 Pearl Street, New York. SI.OVENSKO-ČEfiKO-HRVAT SKO POMOŽNO (stavbinsko) DRUŽTVO je-otvorilo v pondeljek 3. maja svojo drugo serijo v društvenih prostorih pri g. Martin Potokarju So. Centre Ave., ogel 17. uli ca. kjer so vrše redne seje vsak pondeljek zvečer. Denar se posojuje na male ob resti brez nadaljnih stroškov v najkrajšem času. Delnice po 25 centov. Dobijo se v društvenih prostorih ali pri u radnikih: George Mamek, predsednik. 5S1 So. Centre Ave. Joseph Siman. tajnik. 570 So. Centre Ave. Martin Potokar. blagajnik, 564 So. Centre Ave. Frank J. Petru, notar. 591 \Y. 18th St. Jutranja dolžnost. Na vse zgodaj ko se zbudite, se zaene /a Vas nov dan v življenju. Bo tu lep dan.' Posvetujte se preti Vašim ogledabom. (V so oei tem ne. kalne. Vaša barva umazana, i stotako Vaš jezik, tedaj ta dan ne bo dan veselja, marvee manj ali več dan boli. Ko se umijete do bro. osnažite svoje zobe in usta. vzemite na to dozo Trincrjevega ameriškega zdravilnega prenkega vina in to pred zajutrkom. Vaše oei bodo potem zopet eiste ko is kra. veseliti se boste dobrega ape tita in dnevno delo Vam ne bo de lalo nobenih težko?. Zgoraj ome njeni pojavi kažejo, da niso Vaši prebavni organi v rodu in da je zato treba zdravila, ki pa ni bolj šega kot je ravno Trinorjevo ame riško erenko zdravilno vino. Na prodoj je to vino v dobrih ir«»stil nah in pri izdelovalen Jos. Trinor. 616—622 So. Ashland Ave., Chi cago ill. T) /^V ^ II I Mogoče kdo miali, da v Chicagi ni dobiti Ji V / M ^ y_y XV. • tacega meia kot v atari domovini. Ampak to =—: je zmotn! Pri meni so dobi: domače klobase, domače suho meso, žive kokoSi čiste kokoši in meso vso vrste. Cene najnižje, bl:igo nijbolje. MIHAEL LACKO VIČ, 376 W. 18th St.. Chicago. Slovencem in Hrvatom! naznanjamo, <1* i»d«lu jwmo raznomtn« 1. | p 1, 1» nnjnovejiem kruju. Unijsko delo; trpežno in li&no * V zalogi imamo tudi razne druge potrebščine, k »pa. daji v delokrog opravo —oblek. Pridite in oglejte ri nato izložbo. Z Y*e-m »poitovanjem sar Junij-mesec nevest. Njih dom ni popoln samo s pohištvom, one morajo imeti tudi dobre slike. izkušeni lotografist je poznat za dobre ženitbene slike. 391-393 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. TELEFON CANAL 287. USTANOVLJENO 1883. Slovenci Pozor! i Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, krava te, ovratnike ali druge potrebne reči za moške — za delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku. Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni. 1I1DA1 MAMPl/ 581 Center Avenue, JU 1\AJ /TlA/TlLIVt blizo 18. ul., Chicago ZEMANOVO "GRENKO VINO", j: je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti bolez nim želodca, crev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEQLJIV LEK ZA MALO KRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA "TATRA", želodečni grenčec.Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodeevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil. Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijska vina. }R 7FM AN 777 A,P°rl i * " ^ j Chicago, 111. Zdravljenje v 5 dneh brez no/a iti bolečin Varicocele, Hydrocele *!"5,RANJE: Ozdravim vsacoga, trpi na V.iricoceli, Strieturi. Dalje ozdravim nalezljivo zas-.rujjenje, živfne nezmožnosti, vode nico in bolezni tičoiih se možkih. Ta prilika je dana tistim, ki so izdali žo velike svote zdravnikom no da bi bili ozdravljeni in moj nainen je, po kazati vsem, ki so bili zdravljeni od tucntov zdravnikot brezuspešno, da posedujem le jaz edino sredstvo, » kteriin zdravim vspe&no. Za novspešno zdravljenje nI treba plačati—le za vspešno. Ozdravim pozitivno relodeSne bolezni, pljučna, na jetrih in ledvicah no glede kako stara je bolezen. rajne mozKO DOlezni zdravim hitro, 7\ stalno in tajno. Živčene oneniog osti, slabost, zguba kreposti. napor, /astruplenje in zguba vode. Pljuča, naduho, Bronchitis,' srčne bolezni in pljučno zdravim z mojo nnjnovejSo mrtodo ... .ženske bolezni v ozadju, beli tok in druge zdravim za stalno. —Zastrupljenje in vse drugo kožne bolezni kakor priSčc, ture, garje, otekline.—Modni tok in druge bolezni. Preišče in svetuje zastonj. DR. 7.INS. 41 SO. CLARK ST., CHICAGO. (Med. Randolph in Lak© St.) 1'raduje: oil S uro zjut. ilo S. ure zvečer. V nedeljo: od 9 ure zjut. do J ure pop. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice. mineralne vode in raz nih neopojaiH pijač. 8J-S4 Fl*k St. Tel. Canal 1405 DR. F. J. PATERA Orlinujo: na sevrornp. voglu Aahland in Milwaukee Ave. «<1 12. do 3. ure popoM., ml 7. do 8. ure zvečer pa ob torkih in petkih. Telefon Haymorket 50.