Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, June 08, 1909, Image 4

Search America's historic newspaper pages from 1756-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, June 08, 1909, Page 3, Image 4',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1909-06-08/ed-1/seq-4.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1909-06-08/ed-1/seq-4.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1909-06-08/ed-1/seq-4/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1909-06-08/ed-1/seq-4/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], June 08, 1909, Page 3, Image 4
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 5.

Page

All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (3.7 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 08 June 1909. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1909-06-08/ed-1/seq-4/>

Newspaper Page Text

proti alkoholu *
i Kaj obsegajo opojno pijače?
gako nastane alkohol! Alko
je strup. — Nekter«- lastnosti
(hola. Pijače kakor pivo, vino,
jjo in druge imenujemo opoj
fcer tistega. ki jih pije, opije
jp to «aradi tega, ker so naha
t vseh snov, ki .jo imenujemo
Lfcol. Zauživanje opojnih pijač
j« zaradi tega tako razširilo,
T j« bilo ljustvo dolgo časa v
pli glede učinkov alkohola. O
jne pijačo so se dolgo smatrale
koristne, celo za neobhodno
trebne in verjelo s.* je, da te pi
tt dajejo moč in krepkost, da
ipešujejo prehavljanjc, da da
jigorkoto, da bistrijo um in da
jjo vsemogoče dobre lastnosti,
giskavati hočemo jeli temu v
oiei tako i'i videli bodemo, kaj
»vi današnja veda o opojnih
j»f*h. Najprej moramo pa zna
kako nastane alkohol, l'ivo se
U iz sladu in ta zopet iz dobre
xrnja. največ iz ječmena. Iz
ija pa dobivamo tudi moko, iz
lere se zopet peče kruh. Opija
jo torej kaša iti kruh tudi. ka
r pivo? Nikdar. A vendar se
h pivo in kruh iz ravnoiste suo
Razloeek je v tem, da je v pi
l alkohol v kaši in kruhu ga pa
. Odkod je prišel alkohol v pi
i! Iz ječmena se dela slad, ki je
n3ak Ta se dene v velike poso
i; katere se napolni r. gorko vo
lili se dobro zmeša. Tako so raz
pi sladkor, k: je v sladu, vsled
nr postane voda sladka. Ta sla
ck tekočina s,> imenuje mladina
ona gosta na dnu. ki ostane,
» se opusti mladino odteči, se
lenuje gošča. V mladini še ni al
»hola. V mladino so deva hmel,
ir jej da grenak okus. a tudi
daj še nima alkohola. Tedaj se
pejo v mladino še kasnice. Kas
iee so rastline, ki obstoje iz nia
i teles, takoimenovanih bakte
ij, katere so lahko vidi samo z
»bnogledom ali s povečevalnim
ukloni. Bakterije imajo zelo ra
f sladkor. Začne se takoj hoj
*d bakterijami in sladkorjem;
ikteriie končno zmagajo; slad
w zgine in iz njega nastanejo
re novi snovi: alkohol in oglji
#va kislina. Alkohol nastane te
ij vsle<l kipenja sladke tekoči
k Vsled kipenja nastane alkohol
T vinu. Čisti sok grozdov še ni
la alkohola: ako pridejo torej v
I sladki sok bakterije in to iz
raka ali z grozdnimi luščinami.
foe sladki sok takoj kipeti in
idkor se razdeli v alkohol in o
Kovo kislino. Rakija se dela
o, kakor pivo. samo da se iz
ipljena tekočina destilira. Pri
(ienju kruha denejo se tudi v
pto bakterije in tudi tu nastane
Koliko alkohola; ali ta zgine pri
lljšem pečenju. Pri izdelovanju
tkohola prostih pijač usmrti se
toploto bakterije, tako da ne
utane nobeno kipenje. Z čisto
ivadnim poskusom se zamore do
u«ti, da je v vinu in pivu alko
ol. Večina otrok je že videla lo
w z kuhajočo se vodo. Mogoče
► je tedaj kateri nagnil čez lo
fc z gorečo šibico v roki, da bi
Dlje videl. Toda šibiea je vgas
ia takoj, ko jo je držal nad ku
Soeo se votlo, kajti para. ki se
iguje iz lonca je vgasnila pla
!• V odna para torej vgasne o
pj Slično kakor voda. zamore
-kuhati alkohol. Voda kipi pri
C, alkohol pa že pri 78', to
0 pri mnogo nižji toploti kakor
Tudi alkohol prehaja pri
Jhanju v paro. Poskus 1. V ste
W»o retorto nalijmo pivo. To re
držimo nad plamenom gore
fc* špirita. Prej, kakor začne
pO kipeti, izpreminja se v njem
»tajajoči se alkohol v paro (.še
W kakor se začne voda spremi
Ni v paro) ker začne alkohol
|*j kipeti kakor voda. Para al
®ola prihaja pri odprtini retor
• ven. Tu jih lahko prižgemo s
wco in vidimo, da gore z veli
« modrim plamenom. Vodna
M* ne gori. ogljikova kislina tu
1 ne gori, a kakšna druga snov
1 ne more nahajati; torej je
JWa para alkohol. Poskus 2. S
*#iin postopanjem zarnoremo i
j ^T',V f^°k'*izati, da ima nlko
Vidimo t• »r«*j. <la se nahaja
°Pojnih pijačah alkohol. Alko
J0 pa strup. Odkod vemo to.
| Je alkohol strup? Skušnje in
^niska veda nas o tem podu
IJejo. v vsakem zdravniškem
>n. v katerem se govori o stru
, najdemo med drugimi tudf
5®®ol. Na Ruskem je umrlo po
To razpravo prinašamo iz
Wokraujea", ker je dobra in
"točna za na5e rojake
uradnih poročilih v letih 1*3S—
1893 24.481 ljudi vsled zastrup
ljanja z alkoholom. Iz tega vidi
mo. da alkohol povzroči smrt, ako
se ga velika množina zavžije. Ali
tudi tedaj, ako ne povzroči smrt,
škodi vedno telesu. Vidimo to tu
di pri drugih strupih n. pr. pri
arseniku, da ne povzročijo takoj
smrt. ako se jih zavživa v manj
ših množinah. Alkohol se lahko
prišteva torej h rez vsakih pomi
slekov med strupe; alkohol ima
vse lastnosti strupov, zamore po
vzročiti daljšo ali krajšo bolezen
in zamore nazadnje povzročiti hi
tro ali počasi Ntnrt. S primerni
mi poskusi spoznamo lahko neko
liko najbolj znamenitih lastnosti
alkohola in jih primerjamo z last
nostmi vode. poskus 3. Heljak
svežega kokošjega jajca denimo
v štiri skledice. V prvo prilijmo
nekoliko dušikove kisline: beljak
se skrči; v drugo prilijmo kar
bolovo kislino; beljak se ravno
tako skrči; v tretjo prilijmo ne
koliko alkohola: učinek je ravno
isti kakor pri obeh prejšnih stru
pih. Prilijemo v četrto nekoliko
vode, tako se beljak ne zmanjša
ampak postane vedno večji. Vsak
otrok ve, da se >ladkor v »istih
rastopi. Ako deueino pa v alko
hol košček sladkorija, leži tam
lahko celo leto, pa se nebo razto
pil. Alkohol izsesa vodo iz snovi,
s katerimi pride v dotiko, in jih
naredi vsled teca bolj trde. Po
skus 4. V dve sklediee nalijmo ri
einovo olje. V prvo denimo čisti
alkohol: olje se razpusti. V dru
po prilijmo vode. vidimo, da osta
tie olje skupaj in je oddeljeno od
vode. Iz tega razvidimo, da raz
pusti alkohol tudi olje,"katero se
ne razpusti v vodi. Te lastnosti
alkohola si moremo zapomniti, da
bodemo pozneje lažje opazovali
njegove učinke na človeško telo.
Viaeli smo torej, da imajo opoj
ne pijače alkohol in da je alkohol
strup.
II. I "pl i v alkohola r.a krvni tok.
V našem telesu seaiahaja kri v ta
kozvanih krvnih ceveh, katere la
hko primerjamo cevem iz tenke
ga gumija. Središče, iz katerega
se razliva kri po celeni telesu, je
srce. Mislite si reko, ki teče sko
zi mesto. Ljudje iz dežele priha
jajo na svojih čolnih v mesto in
prinašajo s seboj jestvine, a iz
mestnih hiš zlivajo ljudje v reko
umazano vodo in mečejo v njo
različne odpadke, katere odnaša
reka. Na ta način prinaša reka
v mesto potrebne stvari in odna
ša nepotrebne in škodljivo snovi.
Tok krvi v človeškem telesu je
podoben taki reki. S tem. da pri
haja kri v posamezne dele člove
škega telesa, v glavo, v noge itd.,
prinaša s seboj potrebno hrano in
pri odtekanju odvaja nepotrebne
snovi. <Ako opazujemo kapljico
krvi pod povečevalnim steklom,
vidimo, da obstoji kri iz krvne te
kočine in iz krvnih telesc. Ta kr
vna telesca so zopet dvojna: rde
ča in bela. rdečih je pa več kakor
belih. Krvna telesca so tako maj
hna. da jih je v kapljici, ki visi
na koncu icrle, približno milijon.
Kakšen pomen imajo rdeča teles
ca? Človeško telo potrebuje hra
nilnih snovi, katere mu dovaža
kri pri čemur ima zelo važno vlo
tro hrana. Da v peči gori. ne zado
stuje samo les, oglje itd. ampak je
potreba tudi svežega zraka. Ako
zapremo pri peči vsa vrata, ne
morejo drva goreti, kajti da o
genj gori. je potreba kisika, ki se
nahaja v svežem zraku. Človeško
telo potrebuje k onemu procesu
"gorenja" v želodcu tudi kisika
iz zraka; pri toku skozi aljuča
nabirajo ravno ta rdeča telesca
ta kisik in ga razdele na različne
dele telesa. Videli smo, da alko
hol beljak zato skrči, ker iz vseh
snovi, s katerimi pride v dotiko,
izsesa vodo. Ako se piknemo v
prst in na kri nakapljamo alko
hol. vidimo pod drobnogledom,
kako hitro se nehajo rdeča telesca
pregibati, "kako se spremenijo in
kako začnejo po nekoliko minu
tah umirati, medtem ko kažejo za
drugih okolnosti popolnoma dru
gačno sliko. Tako hitro in tako
uničujoče pa ne deluje alkohol v
krvi v telesu, kajti tu deluje v
mnogo bolj redkem toku. Vendar
deluje alkohol vedno bolj uniču
joče na rdeča krvna telesca, tako
da ta ne morejo tako kakor prej
nabirati kisik iz zraka, ter ga po
deliti drugim delom telesa. Ker so
pa razven tega alkohol v telesu
sam razkraja, in pri tem mnogo
kisika potrebuje, odvzema s tem
rdečim telescem preveč kisika, in
ta ne morejo izvrševati svojo na
logo. (Dalje prih.)
TOLSTOJ IN VOJNA
Xi ga bilo dosedaj genija, ki bi 3
tako silo zastopal idejo ljubezni
do bližnjega in torej obsojal voj
sko in vojno nego Tolstoj. Sam
bivši častnik junak izza. oblega
nja Sebastopola, je postal odločen
sovražnik vsakega vojnega dela.
Najkrasnejše umetniške slike
boja in vojne, kolikor nam jih j«?
dosedaj dalo slovstvo, so one izpod
Tolstojevega peresa. I)asi človek
že iz Ich slik izgublja oni fanta
stični pojem o boju in vojni, ki se
umetelno vzgaja v šoli in cerkvi,
ilusi čitatelju Tolstojevih slik po
staja boj oduren in nečloveški, je
prispel nastop Tolstoja proti boju
in klanju ljudi med seboj do j
viška, ko se je Tolst*)j povspel na
vrhunec svoje slave. V več svojih
spisih je dal Tolstoj duška svoje
mu ogorčenju proti izpreminja
nju držav v bojne sile in morda
nikjer ni govoril tako resnično in
rezko, kakor v odgovoru na "pis
mo ruskega i'elvebljai"'. Na Tolsto
ja se obračajo često polni zaupa
nja priprosti ljudje v svojih dvo
mih in dušnih bojih in Tolstoj
vsikdar odgovarja, kjer sluti res
no vprašanje. In tako je odgovo
ril ruskemu felbveblju:
Vi se čudite temu, da vojake u
če. da se smejo ljudje ubijati v
gotovih slučajih in na vojni, do
čim v sv. pismu, katero priznavajo
tudi oni. ki tako uče, ni najti ni
česar podobnega. Vprašate: "Ali
je to prevara, čemu se ta prevara
vrši?" Da. to je prevara, čemu se
ta prevara vrši?" Da, to je preva
ra. storjena na korist onih, ki so
navajeni živeti ob znoju in krvi
drugih ljudi in ki so s tem ciljem
izprevrgli učenje Kristovo, dano
ljudem v blagor, sedaj pa v svoji
izvršeni obliki tvori slavni izvir
vse ljudske bede. In to odtod.
Vlada in vse one osebo višjih sta
nov, ki se naslanjajo na Vlado in
žive od tujega truda, morajo imeti
sredstva za vladanje nad delav
nim ljudstvom in sredstvo za to
je vojska. Brainba pred vnanjimi
vragi je samo izgovor. Nemška
vlada plaši svoj narod z Rusijo in
Francijo, Francija plaši z Nemci,
ruska vlada plaši svoj narod s
Francozi in Nemci in tako po
vrsti vse vlade. In ne Nemci, ne
Rusi, ne Francozi sami nikakor ne
žele vojevati se s sosedi in dru
gimi narodi, marveč žele živeti ž
njimi v miru in se boje vojne bolj
nego vsega na svetu. Vlade in
višji, prazni stanovi delavnega
ljudstva, postopajo kakor cifran,
ki za voglom svojega konja nabiča
in se potein pfed kupci pritvarja,
kakor da bi pa ne mogel udržati.
Vlada naščuva svoj uarod in dru
ge vlade, a potem se pritvarja. da
zaradi blagra in obrambe svoje
ga naroda ne more drugega, nego
napovedati vojno, ki zopet posta
ja koristna generalom, oficirjem,
uradnikom, trgovcem in sploh bo
gatim razredom. V bistvu jo vojna
le neizbežni posledek obstoja voj
ske, vojske pa so potrebne vla
dam samo radi vladanja nad last
nim delavnim ljudstvom.
In to je prestopno! In najhuj
še na tem je to, da vlade v svrho,
da bi imele razumen razlog za
svojo oblast nad ljudstvom, izpo
vedujejo ono najvišje ljudem
znano religiozno učenje, to je
! krščanstvo in v tem učenju, vzga
j jajo lastne podanike. To učenje je
v bitstvu protivno ne le boju. mar
več vsakemu nasilju, zaradi tega
so morale vlade, da bi še dalje
vladale nad ljudstvom in da bi se
poleg tega štele za krščanske, iz
prevreči krščanstvo in skriti nje
ga istinito zmizel prod ljudstvom
in ga tako oropati blagra, ki ga
jim je prinesel Kristus.
Ta pretvara krščanstva se je
napravila že davno, še pri carju
j Konstantinu, katerega zato pri
števajo k svetnikom. Vso nasi cd -
1 nje vlade, posebno naša ruska, so
trudijo z vsemi silami, vzdržati to
J pretvaro in no dati videti ljud
stvu istinito zmisel krščanstva,
ker bi narod, uvidevši istinito
zmisel krščanstva, razumel, da
| vlade s svojimi davki, vojaki, trd
! njavami. vislicami in goljnfi-du
hovniki no le da niso stebri krš-j
. čanstva. za kar se sami štejejo.!
' ampak da so največji vragi njega 1
I Ljudstvo, davljeno, oropano, bed
i no. nevedno, izumira. Zakaj? Zato.
ker jo zemlja v rokah bogatašev,
ljudstvo zajeto po fahrikah, za
vodih in dninah, zato ker iz nje
ga dorojo davke in nižajo ceno
njegovemu dolu. višajo pa ceno
temu. kar mu je potrebno. Kako
(Dalje na 4 str.^
Listnica upravništva.
Jolfti Snoj. Fort Scott, Kans.:
gl. tajnik sne. organizacije želi
izvedeti, kaj naj ukreni* * svoto, ki
ste mu jo poslali pred časom v na
bavo drž. pravice.
Naši zastopniki.
La Salle. III.: John Puček.
Concmaugh. I*a.: Frank Podboj.
Kdor želi biti zastopnik lista od
naših sodrugov naj uani to nazna
ni. da mu pošljemo pohotne knji
žice.
Listu v podporo.
Frank Savs. Ca mas. Wash., $5,
Sikst liukovnik. Ca m as. Wash., 23
ct.; Andrej Krničar, Camas,
Ws.ah.. 10 ct.; Ignacij Malavašič
San Franeisko 50 ct. Ilvala po
žrtvovalnim darovalcem.
Dolžnost vsakega socialista je,
podpirati svoje časopisje. Agiti
rajte za "Proletarca". Pridobite
mu nove naročnike.
VELIK PES,
komaj leto dnij star. 2 erevija in
štiri palce visok se proda. Več
pri lastniku:
Franku Prapotnik u,
586 N. Broadway St.,
Aurora, 111.
Vabilo na prvo veselico
slov. ženskega društva "Nade"
S. N. P, J.
ktcro piirodi
v soboto zvečer dne 12. junija 09.
v dvorani prt g. Franc Čehu.
568 So. Ceotre Are.
Vstopnina in prigrizek prost.
Cvetlični šopek 10c. — Začetek ob
pol 8 uri. Igrala bo tamburaška
godba. Za obilen obisk se pripo
roča ODBOR.
V slučajih nesreče
izvijenja udov, ako skoii
kost iz svojega ležišča itd.
rabite takoj
Dr. R1CHTERJEV
Sidro Pain Expeller.
On suši, zdravi in dobavi
udobnost. Imejte ga vedno
dama in skrbite, da si naba
vite pravega z naio varnostno
znamko sidrom na eti
♦ V vseh lekarnah ]>o
25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & CO.
215 Pearl Street, New York.
SI.OVENSKO-ČEfiKO-HRVAT
SKO POMOŽNO (stavbinsko)
DRUŽTVO
je-otvorilo v pondeljek 3. maja
svojo drugo serijo v društvenih
prostorih pri g. Martin Potokarju
So. Centre Ave., ogel 17. uli
ca. kjer so vrše redne seje vsak
pondeljek zvečer.
Denar se posojuje na male ob
resti brez nadaljnih stroškov v
najkrajšem času.
Delnice po 25 centov. Dobijo se
v društvenih prostorih ali pri u
radnikih:
George Mamek, predsednik. 5S1
So. Centre Ave.
Joseph Siman. tajnik. 570 So.
Centre Ave.
Martin Potokar. blagajnik, 564
So. Centre Ave.
Frank J. Petru, notar. 591 \Y.
18th St.
Jutranja dolžnost.
Na vse zgodaj ko se zbudite, se
zaene /a Vas nov dan v življenju.
Bo tu lep dan.' Posvetujte se preti
Vašim ogledabom. (V so oei tem
ne. kalne. Vaša barva umazana, i
stotako Vaš jezik, tedaj ta dan ne
bo dan veselja, marvee manj ali
več dan boli. Ko se umijete do
bro. osnažite svoje zobe in usta.
vzemite na to dozo Trincrjevega
ameriškega zdravilnega prenkega
vina in to pred zajutrkom. Vaše
oei bodo potem zopet eiste ko is
kra. veseliti se boste dobrega ape
tita in dnevno delo Vam ne bo de
lalo nobenih težko?. Zgoraj ome
njeni pojavi kažejo, da niso Vaši
prebavni organi v rodu in da je
zato treba zdravila, ki pa ni bolj
šega kot je ravno Trinorjevo ame
riško erenko zdravilno vino. Na
prodoj je to vino v dobrih ir«»stil
nah in pri izdelovalen Jos. Trinor.
616—622 So. Ashland Ave., Chi
cago ill.
T) /^V ^ II I Mogoče kdo miali, da v Chicagi ni dobiti
Ji V / M ^ y_y XV. • tacega meia kot v atari domovini. Ampak to
=—: je zmotn!
Pri meni so dobi: domače klobase, domače suho meso, žive kokoSi
čiste kokoši in meso vso vrste. Cene najnižje, bl:igo nijbolje.
MIHAEL LACKO VIČ, 376 W. 18th St.. Chicago.
Slovencem in Hrvatom!
naznanjamo, <1* i»d«lu jwmo raznomtn«
1. | p 1, 1» nnjnovejiem kruju. Unijsko delo; trpežno in li&no
* V zalogi imamo tudi razne druge potrebščine, k »pa.
daji v delokrog opravo —oblek.
Pridite in oglejte ri nato izložbo.
Z Y*e-m »poitovanjem
sar
Junij-mesec nevest.
Njih dom ni popoln samo s pohištvom,
one morajo imeti tudi dobre
slike.
izkušeni lotografist je poznat za dobre
ženitbene slike.
391-393 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO.
TELEFON CANAL 287.
USTANOVLJENO 1883.
Slovenci Pozor! i
Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, krava
te, ovratnike ali druge potrebne reči za moške — za
delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer
lahko govorite v svojem materinem jeziku.
Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po
najnovejši modi in nizki ceni.
1I1DA1 MAMPl/ 581 Center Avenue,
JU 1\AJ /TlA/TlLIVt blizo 18. ul., Chicago
ZEMANOVO "GRENKO VINO", j:
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti bolez
nim želodca, crev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEQLJIV
LEK ZA MALO KRVNE ŽENE IN DEVOJKE.
Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA "TATRA",
želodečni grenčec.Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran
skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo
želodeevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu
teh najboljših zdravil.
Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijska vina.
}R 7FM AN 777 A,P°rl
i * " ^ j Chicago, 111.
Zdravljenje v 5 dneh
brez no/a iti bolečin
Varicocele, Hydrocele *!"5,RANJE:
Ozdravim vsacoga, trpi na V.iricoceli, Strieturi. Dalje
ozdravim nalezljivo zas-.rujjenje, živfne nezmožnosti, vode
nico in bolezni tičoiih se možkih.
Ta prilika je dana tistim, ki so izdali žo velike svote
zdravnikom no da bi bili ozdravljeni in moj nainen je, po
kazati vsem, ki so bili zdravljeni od tucntov zdravnikot
brezuspešno, da posedujem le jaz edino sredstvo, » kteriin
zdravim vspe&no.
Za novspešno zdravljenje nI treba plačati—le za vspešno.
Ozdravim pozitivno relodeSne bolezni, pljučna, na jetrih
in ledvicah no glede kako stara je bolezen.
rajne mozKO DOlezni zdravim hitro, 7\ stalno in tajno. Živčene oneniog osti,
slabost, zguba kreposti. napor, /astruplenje in zguba vode. Pljuča, naduho,
Bronchitis,' srčne bolezni in pljučno zdravim z mojo nnjnovejSo mrtodo
... .ženske bolezni v ozadju, beli tok in druge zdravim za stalno. —Zastrupljenje
in vse drugo kožne bolezni kakor priSčc, ture, garje, otekline.—Modni tok in
druge bolezni. Preišče in svetuje zastonj.
DR. 7.INS. 41 SO. CLARK ST., CHICAGO. (Med. Randolph in Lak© St.)
1'raduje: oil S uro zjut. ilo S. ure zvečer. V nedeljo: od 9 ure zjut. do J ure pop.
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovice. mineralne vode in raz
nih neopojaiH pijač.
8J-S4 Fl*k St. Tel. Canal 1405
DR. F. J. PATERA
Orlinujo: na sevrornp. voglu Aahland
in Milwaukee Ave.
«<1 12. do 3. ure popoM., ml 7. do 8.
ure zvečer pa ob torkih in petkih.
Telefon Haymorket 50.

Proletarec. [volume], June 08, 1909, Page 3, Image 4
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], June 08, 1909, Page 3, Image 4 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], June 08, 1909, Page 3, Image 4
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??