Proletarec. [volume], June 08, 1909, Page 4, Image 5

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
An^le>ki spisal Upton
Sinclair Z avtorjevim
dovoljenjem prevaja
Iva« Kaker.
(Copyright, 1*105, iy06, l>y Upton Sinclair.* (Nadaljevanje.)
Prodno stu zapustila pivnico, je eden z roko enostavno pomel z
mize, kar je že ostalo steklenic iti čaš na njej. Žvenket razbitih stekle
nic je spravil debelo Poljakinjo spet nu noge, toda drug policist jo
je zgrabil od zadaj in ji držal roke na oči, potem pa poklical svojega
tovariša; ta se je vrnil, vlomil v blagajno in si napolnil žepe z oro
panim denarjem.
Potem so šli vsi trije ven, in mož. ki je držal gostilničarko, ji je še
zadal krepak sunek in nato naglo popihal.
Ostali ljudje so mrtvo žival naložili že na voz, in v diru, med
preklinjanjem in psovanjoni je šlo nazaj, za njim pa je letelo kamenje
gosto kakor toča, ki pa je metal neviden sovražnik.
O tej kaineniti toči razpravljalo se je na dolgo in široko v po
ročilu o vstaji, ki ga je eno ali dve uri kasneje priobčilo nekaj tisoč
časnikov; toda da so policaji vlomili v blagajno, o tem nisi našel v
nobenem listu ne ene besedice; zabeležila si ga je le tnžna kronika
klavniškega okraja.
Rilo je /o kasno popolndne. ko so se vrnili. Prigotovili so osta
nek bika in še nekoliko novih potem pa za ta dan nehali. .Turgis je
odšel s tremi svojimi tovariši z drugega voza k večerji, kjer so si
drug drugemu pripovedali. kaj vse so isti dan izkusili. Po večerji so
krenili v gostilno in tam igrali, in Jurgis, ki ni imel pri igri nikdar
sreče, je izgubil petnajst dolarjev. Da bi si jezo potlačil, je pil več kot
po navadi, in se odpravil proti donui okoli druge tire vjutro — v svo
jo lastno pogubo: kajti doletela ga je nesreča, ki je nanj prežala. Ko
se je } ližal kraju, ki mu je služil v prenočišče, srečal je nalepotičeno
vlačupo v zamazanem negližeju, ki ga je objela in pridrževala. Šla
sta v temen kot: toda komaj sta storila par korakov, kar se odprejo
neka vrata, v katerih se prikaže mož s svetilnieo v roki. "Kdo jet"
je zaklical ostro. Jurgis je ravno hotel nekaj odgovoriti, kar je v
trenotku. ko je dvignil mož svetilnieo, pogledal v njegovo obličje in
ga takoj spoznal. .Tnrgis ni bil v stanu izgovoriti nobene besedice;
srce mu je malodane razletelo, ko ji* spoznal Connorja — Connorja,
svojega bivšega bossa. ki je zapeljal njegovo ženo, njega pa spravil v
ječe, in ki je bil kriv. da je uničena njegova drtižilna in njegovo
živlenje! Stal je tu kakor pribit in nemo zrl v povzročitelja svojega
gorja. .Tnrgis je večkrat mislil na Connorja. odkar je delal spet v
klavnicah .toda mislil je nanj kot na nekaj davno minulega, davno
pozabljenega, ki nima s sedajnostjo več nobene zveze. Toda zdaj. ko
ga je gledal iz očij v oči. oživele so se mu nenadoma z vso silo vse
nekdajne krivice, ki mu jih je prizadjal ta človek, in zgodilo se je z
njim isto. kar se je zgodilo že enkrat. Vsa kri mu je šinila v glavo, in
popadla ga jc divja znorelost.
Vrgel se je na svojega nasprotnika, bil ga po obrazu in očeh. in
ko je padel na tla, pograbil ga je za goltanec in treskal z njegovo
glavo ob kameniti tlak. Upitje vlačuge je privabilo ljudi iz soseščine.
Svetilnica se je prevrnila in ugasnila, in v temi se ni moglo ničesar
razločiti. Slišalo pa se je lahko teško sopečega Jurgisa in udarjanje
glave ob tla. Pridirjali so in skušali ju ločiti vsaksebi. Natančno tako
kakor nekdaj je Jurgis svojega nasprotnika grizel. in med zobmi mu
je visel kos odtraganega mesa. Sedaj se je lotil tudi drugih, ki so se
vmešavali, dokler ni prišel policaj, ki je .Turgisa z enim udarcem po
bil na tla do nezavednosti.
•lurgis je moral prebiti noč na policijski postaji. Topot pa je
imel v žepu denar, in ko se je spet zavedel, lahko si je kupil pijače
in poslal človeka k "Bush"' Ilarperju s poročilom o svoji nepriliki.
Harper pa ni prišel, in jetnik, ki se je čutil slabega in bednega, je
bil poklican in pozvan, da založi 500 dolarjev dotlej, da naznani nje
gova žrtev svoje odškodninske zahteve, »lirrpisa je trla jeza. ko je
ugledal novega sodnika namesto prejšnjega znanega. Izpovedal je,
da ni bil še nikdar kaznovan in »1/ je sedaj to učinil le v silobranu.
Ako bi kdo le par dobrih besed spregovoril njemu v prilog, lahko bi
šel, ne da bi mu bilo treba položiti varščine. A Harper je pozneje izja
vil, da stanuje sedaj bolj daleč v mestu in da obvestila ni dobil pravo
časno. "Kaj pa se je zgodilo?" ga je uprašal.
"Natnlatil sem nekepa lopova prav pošteno," je rekel Jurpis.
"in sedaj moram založiti 500 dolarjev."
"To Ti že lahko uredim," je odvrnil oni, "čeprav Te bo seveda
stalo par dolarjev. Kako pa je prišlo do pretepa?"
"Slučajno mi je prišel v pesti človek, ki mi je nekdaj storil ne
izrekljivo krivico," odgovori Jurgis.
"In kdo je to?"
"Naddelavec pri Brownu. ali vsaj bi 1 je. Connor je njepovo
ime."
Harper se je prestrašil. "Connor!" je zaklieal. "vendar ne Filip
Connor?"
"Vsekako." odvrne Jurpis. "to je oni lopov. Zakaj?"
"Sveta nebesa, potem je pa vse zastonj, potem Ti ne morem nič
pomapati." je vzkliknil oni.
"Meni ne pomapati* Zakaj vendar ne?"
"Zakaj? Zato ker je ta človek eden najuplivnejših Seullvjevih
ljudi j. On je član propapandistov stranke, in povorilo se je, da ga
bodo volili v postavodajo. Filip Connor! Sveta nebesa!"
.Turpis je bil popolnoma strt in žalosten.
"Lahko Te spravi v ječo. ako hoče." je izjavil Harper.
"Ali bi ne mogel govoriti poprej s Scullvjem. predno izve o
stvari?" upraša Jurpis čez nekaj časa.
"Seullvja ravno sedaj ni v mestu." odvrne oni. "Ne vem. kje
tiči; hotel .se je izopniti štrajku "
To je bila res lepa reč. Ubogi Jurpis je bil ves obupan. "Kaj naj
storim0" je spraševal malodušno.
"Ko bi jaz vedel!" odvrne Harper. ".Taz si ne smem niti drzniti
biti Ti za poroka, ako se nečem izpostaviti nevarnosti, da sem uničen
za vse življenje."
Spet je nastal molk.
"Ali bi ne mogel vsaj tepa storiti za-me in povedati, da nisi vedel,
kopa sem poškodoval"" upraša Jurgis.
"Kaj pa Ti koristi, ko pa moraš priti pred sodišče!" je omenil
Haiper. Nato je nekaj časa premišljeval. "Druzepa ne morem storiti,
nego poskusiti, da znižam varščino." je rekel. "Če bi mogel potem
denar takoj plačati, pustili bi Te pri miru."
"Koliko pa ho?" upraša Jurpis.
"Ne vem," odvrne oni: "koliko pa imaš?"
"Imam približno 300 dolarjev," da Jurpis za odgovor.
"Dobro," reče Harper, "nisem sicer potov, vendar pa hočem v«aj
poskusiti, da Te stem zneskom rešim. Radi najinepa prijateljstva
hočem se izpostaviti tej nevarnosti; kajti žal bi mi bilo. ako bi moral
Ti v ječo za eno ali dve leti."
Tn tako je slednjič odparal Jurgis bančno knjižico, ki je imel
v Sito v hlačah, in podpisal je ček za celo svoto, katere prejem je
"Bush" Harper potrdil. Potem je ITarper odšel, menjal denarno na
kaznico in tekel na mapistrat. Tam je izjavil, da je Jurgis dostojen
človek in Seullvjev prijatelj, ki pa je le napadel stavkokaz. Zahteva
na jamčevina se je znižala na 300 dolarjev, in Harper je podpisal po
roštvo za Jurpisa. Tepa pa Jurpisu seveda ni povedal; povedal mu
tudi ni. 'la bi bilo njemu prav lahko oprostiti pa tudi brez denarne
plobe, in da bo on. Harper, ko pride do obravnave, lepo vtaknil teh
.300 dolarjev v svoj žep kot naprado za to. da se je izpostavil nevar
nosti. _ ,* >? „' (Dalje prih.) m —
(Nadaljevanje s 3. str.T
ko rešiti tega/ Ali vzeti zemljo
bogatašem? No če bi so to hotelo,
pridejo vojaki, pobijejo piuitarje
in jih pozapro po ječah. Vzeti jim
fabrike. tvorniee in j i li pozapro
po ječah. Vzeti jim fabrike, tvor
niee in zavode? Zgodi se isto.
Vzdržati stavko ' No. tudi ta se ne
posreči. Hogataši vstrajajo dalje
nego delavci. Vojska bo vedno
na strani kapitalistov. Ljudstvo
si- nikdar ne izvine iz te bede. v
kateri bo vojska dotorej. dokler
bo vojska v oblasti vladujočili
razredov.
No, kdo pa je ta vojska, ki drži
ljudstvo \ takem suženjstvu ' Kdo
pa ko ti vojaki, ki bodo streljali
na kmetovalce in na stavkujoče in
tihotapce, ki prevažajo tovore
brez carine, ki jih vodijo v ječe
in drže tam one, ki nočejo plačati
davkov® Vojaki. Ti mi oni isti
kmetovalci, ki <o jim od\zeli zem
ljo. so listi stavkujoči delavci, ki
hočejo povišati ceno svojemu za
služku. so oni isti plaeevalei dav
kov, ki se hočejo rešiti plačeva
nja.
Zakaj pa streljajo ti ljudje na
svojo brate? No, zato. ker so jih
navdali z mislijo, da je zanje ob
vezna prisega, ki so jo storili pri
vstopu v službo in da je mogoče
po ukazu vlade ubijati ljudi. Na
staja pa vprašanje: na kak način
pa je mogoče, da ljudje pri zdra
vem razumu in često pismeni in
celo izobraženi verujejo taki laži?
če je še tako malo izobbražen člo
vek. vendar mora vedeti, da Kri
stus ni priporočal pobojstva, mar
več je učil človeka krotkoBti, po
mirljivosti, odpuščanja razžalitev,
ljubezen sovražnika. Nemogoče,
da ne bi videli, da nikdo na podla
gi krščanskega učenja ne more
ohečati ubijati kopa, kopar mu
drugi vole. Odgovor na to vpra
šanje je v tem, da se ljudje ne za
peljujejo le z eno samo prevaro,
marveč da se od otročjih let pri
pravljaj«! za celo vrsto prevar, cel
sistem prevar, ki pa nazivajo pra
voslavno vero in kar ni nič druge
ga nego sirovo malikovanje.
Po tej veri uče ljudje, da je
| bog trojen, da je pole? trojnega
j boga še nebesna cesarica in polog
Cesarice še razni svetniki, kate
I rih telesa še niso segnila. in da je
poleg svetnikov še mnogo svetih
| podob božjih in nebeške cesarice.
katerim se morajo postavljati
| svečke in katere se mora moliti s
sklenjenimi rokami. Ljndje. ki so
1 od detskih let temu priučeni, ve
rujejo vsako hrezmislico, ki se
jim govori. Kadar so ljudje tako
poneumljeni, da verujejo v to, da
je bog tisto, kar visi v kotu i t. d.,
da je koristno, poljubljati defcči
ce in podobne reči in postavljati
prednje svečke za to življenje in
za bodoče, takrat jih pokličejo v
službo ter jih vodijo, kakor hoče
jo , s tem. da se predvsem zakli
njajo na sveti evangelij (v kate
i rem je seveda prepovedano prise
j gati). da store vse in celo ono. kar
je prepovedano v istem evangeli
ju. in potem ko so jih poučili, da
ubijati ljudi po ukazu vlade ni
' trreh, in jih uče, da je greh le. ne
biti pokoren poveljstvu. Taka
j prevara vojaka, da sme brez srre
j ha ubijati ljudi, no stoji osamlje
! na. a je zvezana s celim sistemom
prevar, ker bi brez teh pievar
tudi ona ne bila dejstvujoča.
Le človek, ki — je docela pone
I umljen po tej laži. ki se naziva
J pravoslavje vera. ki se mu izdaja
, za krščanstvo, more verjeti, da
krščanu ni irreh stopiti v vojaško
službo, obečnje slepo pokoriti se
, vsakemu človeku, ki je višji po
činu. ter po volji drugih učiti se
ubijati človeka in izvrševati naj
strašnejša, od vsakega zakona
pri povedna hudodelstva. Človek,
ki je prost te prevare, nikdar ne
verjame tega.
Vlada zna to. Zaradi te«ra ne
sledi za ničemer s takim strahom
in zanimanjem, kakor za tem. da
bi se obča cerkvena prevara, brez
katere ni mogoča ni oblast, vršila
od mladih let nad vsemi otroci in
se vzdrževala tako. da hi se ji niti
en sam človek ne moeel odtegni
ti. Vlada vse dopušča: pijanstvo,
razvrat (in ne .samo da dopušča,
celo vzpodbuja pijanstvo in raz
vrat: to pospešuje poneumjeva
nje), no. protivi se z vsemi silami
temu. da bi se ljndje osvobodili
od prevare in osvobojali tudi dru
ge.
Ruska vlada posebno kruto in
sleparsko vrši to prevaro. Ona
predpisuje vsem svojim podani
kom in v nasprotnem slučaju gro
zi s kaznijo, da se krste v mlade
niški starosti vsi otroci v tako
kvaui pravoslavni cerkvi. Kadar
so otroci krščeni, t. j. se imajo za
pravoslavne, takrat jim pod grož
njo smrtne kazni prepoveduje raz
sojati d veri. v kateri so bili proti
svoji volji krščeni, in za izstop iz
nje in za prehod v drugo se isto
tako polagajo kazni, tako da je
neinoguče pri ruskih ljudeh reči,
da verujejo v pravoslavno vero;
oni ne vedo, ali verujejo ali ne
verujejo, ker so bili uvedeni v t<»
vero takrat, ko so bili še otroci.
Držo se nasilno v na t vezeni jim
veri po grožnji in kazni. Vsi ruski
ljudje so vlovljeni v pravoslavje,
po prevari in s krutim nasiljem
se v njej vzdžujejo.
Zato je edino sredstvo rešiti
vse te ljudi od vse te bede, osvo
boditi jih tc l:ixi v prisvojitvi
istiniteira krščanskega učenja, ka
tero se jim skriva s prisilnim uče
njem. To istinilo krščansko uče,
nje je priprosto, jasno in vsem
pristopno, tako kakor je to govo
ril Kristus sani. No. prosto in
pojmljivo je le tedaj, kadar se
človek osvobodi biži. v kateri je
bil vzgojen in katero izdajajo za
božjo resnico.
Nemogoče je naliti kaj potreb
nega v posodo, ki je polna nepo
trebnega. Treba jo najprej izliti
in nje, kar je nepotrebnega. Tako
je tudi pri prisvojitvi istinitega
krščanskega nauka. Treba je naj
prej razumeti, da vse pravljice o
tem. kako je bog baje pred šest
tisoč leti vstvaril svet. kako je
Adam grešil in kako je padel člo
veški rod in kako je sin božji in
bog, rojen od device, prišel na
svet, odkupit človeka in da vse
evangeljske in biblijske basni in
vre življenje svetnikov in povesti
o čudežih in svetih ostankih niso
nič drugega, nego sirova zmes
babjeverja evropskih narodov z
prevarami duhovuištva. Le člove
ku. ki se je docela osvobodil teh
j»revar, je pristopno in jasno uče
nje Kri.sta, ki ne potrebuje uika
kega tolmačenja, kaU-ro nerazu
meti je nemogoče.
To učenje ničesar ne govori ne
o početku ne o koneu sveta, ne o
bogu in njegovih namera)), vobče
|«» tem. česar mi ne moremo vedeti
i in nam tudi ni potrebno vedeti,
govori pa le <> tem. kar je potreb
no človeku storiti, da bi se izveli
I čiil, t. j. treba je živeti po naj
boljšem načinu to življenje od
I rojstva do smrti, po katerem živ
ljenju je prišel na svet. In zato je
i treba ravnati / drugimi tako. ka
kor mi sami hočemo, da bi drugi
! ravnali z nami. V tem je ves za
kon in proroki. kakor je rekel
Kristus. Iti za to, da hi mi tako
ravnali, nam ni treba svetih po
dob, ne svetih ostankov, no obre
! dov, ne popov, ne svetih povesti,
ne katekizmov, ne vlade, a na
sprotno je potrebna svoboda od
vsega tega. Kajti ravnati z dru
gimi. kakor hočeš da bi drugi s
tabo ravnali, more le človek, ki je
svoboden basni, ki jih izdajajo'
duhovniki za edino resnico. Le
tedaj bo človek v stanu izpolnje
vati ne svojo voljo in ne volje
drugih, ampak voljo božjo.
Volja boga pa ne obstoji v tem.
da bi se mi bojevali in tlačili
šibke, marveč v tem, da bi prizna
vali vse ljudi kot brate in stregli
drug drugemu.
— Sultan Mohamed je vrnil dr
žavi vsa zemljišča, ki si jih je pro
tizakonito prilastil Abdul Tlamid.
Takisto je vrnil državi petrolej
ske rafinerije v Mesopotamiji.
Kako so nastale vere in bogovi?
Po In^ersollovih spisih ia Slovence
priredil Ivan Kakar.
CENA KNJIŽICI 3 O
c.
Dobi se pri izdajatelja:
Ivanu Kaker, 629 Laflin SL, Chicago, III.
To ram najboljie in na jtaitr«j&e |
preskrbi
Rabite premog?
Rabite drva? F""9kPR
Ali se selite? 53« w.-istnstr«t
CHICAGO, ILL.
Prevaža pohištvo, premog, drTa in drugo. Oglasite se pri njem.
Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico.
Znamenita ponudba.
Izvrstne vrste otroških vozičkov po
»3.95.
Cona, ki odgovarja f*>po!no delu
te vr*te. Vozički so lični, streha in
cela konstrukcija se da zloiiti skupa.;.
Streha je izdelana iz dobre koie.
Harve su različne: črne, rmene ali mo
ist < $0.2 ?:i $3.95
Popravimo kolesa na vozičkih z ro
1'firjevini natečaji.
JOS. KRAL.
417-419-421-423 W. 18th Street.
CHICAdO, III.
Učite se angleško!
Ttrez znanja angleškega jezika ni napredka v Ameriki; to zna vsakdo.
Zlasti je neprecenljive koristi ki delavca, ki se mora pri angleških podjetjih
boriti za svoj kruli.
V ('hirami smo pred kratkim odprli ^lover.sko-angle&ko šolo, kjer učimo
na podlagi slovenščine pisati, čitati in govoriti angleški jezik. Šola traja
vsak pondeljck, sredo in petek od 7 do 9l/a zvečer na 587 So. Centre Ave.
v nekdanjih prostorih slovenske čitalnice.
Šolnina stane na mesec. Rojaki v Chicagu. kterim inajijka znanjn an
gleščine. pridite in se vpišite. Učimo tudi ženske.
Za rojake izven Chicage imamo posebni tečaj; učimo jih pismenim potom
in to po najnovejši in jaJto praktični metodi učenja. Natančnejn pojasnila
jiošlemu vsakemu na. zahtevo. Rojaki, učite se angleško!
Slovensko-angleška-korešpodenCna šola,
r)8.r)-r>87 So. Centre
Ave, Chicago, IlL
Dp. Wm. /V. Lurie,
IZKUŠEN ZDRAVNIK.
Ordinuje: Auda's Drug Store, 631 8. Centre ave., od 11 12 po dnevi.
Drugi urad: 100 8tate St., Room 210, od 4—S ure popoldne, izvzcm&i
nedelje.
Stanovanje: 1346 W. 22nd Street.
Telephone, Canal 859.
— N't- oziraje se na to. Če se,
ga sredstva niso obnesla —
chor 1'ain Kxpeller ho ugM
1'redstavlja najverjo pridobit«
današnji znanosti. Za trganja
uralgijo, bolečim* na "»trs»nit ]
iti sploh prehlajenje. J.V in 5fl
Naročite se n;
Siovensko-angleško slovnic
Slovensko-angleški tolmač
Angleško-slovenski slovar,
Vse tri k nji p.- v eni stan
$1.00 in jo dobiš pri
V. J. KUBELKA AND CO
9 Albany St., New York, N
Primemo delo dobiš le, ak
zmožen angleščine.
P0Z0K! SLOVENCI! POZ
SALOON
s modernim kegljiščen
Svete pivo v »olikih in bat«!
in druge raznovrstne pijane l« na
smodke. Potniki dobe čedno p
d i.$<'•»• za nizko ceno.
Postrežba točna tu Izbora*.
Vsem Slovencem in drugim SI m
se toplo priporoča
MARTIN POTOKAR
564 SO. CENTEB AVE., CHIC
Sveži kruh in fino pecivo dobit« t
v hrvatsko slovenski pekani
Curiš i Ra.da.kov
623 So. Throop Street
Vosi tudi na dom CHICJ
Valentin Potiš
GOSTILNIČAR
1237-lst St., LaSalfc
Toči v*, gostilni podrejen« p
inse priporoča rojakom za obilen «
Postrežba točna in soLidns.
M. Lackovič
378 West 1 Bth »t., Ckk
MODERNO OPREMLJENA 8L01
SKA TRGOVINA Z J EST VINA]
(GROCERIJA.)
Najboljii rii, kava, čaj, moki
■ploh vsakovrstno domače in prah
ako blago vedno svete j« najnižji
na prodaj.
Na zahtevo r&zvažajn blago ta
dom. za kar nič ne ra&anim.
Joseph Kratk
575 W. 17t1i St.. Chicago. HI
Izdelovalec najfinejših ci
vsake vrste.
Na debelo in drobno.
G.Vok
k 559 W.I
Chic«
Popravlja
nike in pi
primernil
uah.
POZOR!
Katlar se brijete stopite ved*
brivnico I. razreda, to je pri
Louis Polki
461 W. 18th St., Thalia Hill I
CHICAGO. ILL.
?
Podpisana se priporod
Slovencem za mno^obrojei
bisk. ker imava na razpoli
dobro gostilno in dvorai
Šajnek & Hans
587 S. Center A* Chicigt.
KUPUJTE PRI
Albert Lurie Co
567-69-71-73 Blue Island*
CHICAGO. ILL.
Velika trgovina i ■
šanim blagom.
Zmerne cene vsak dl
M. A. Weisskopf, M. I
Izkušen zdravnik.
Uraduje od 8—11
in od 6—9 zvečer.
885 So. Ashland Ave. j
Tel. Canal 476 Cbica*>J
—