Proletarec. [volume], June 15, 1909, Page 2, Image 2

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
PROLETAREC
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Laatnik in udijtlilj:
Jugoslovanska delavska tiskovna druiba
v Cbicijto, III.
Naročnina: Za Americo $1.50 za celo Itto, 75c za
pol leta. Za Evropo $2 za celo lato, SI za pol leta.
Oglati po <iooo*orv Pri iprm'mbi biratiii'a
Jt po<«|j nortga namanifi tudi tiTAlt/ tuulur.
PROLETARIAN
Owned and published Every Tuesday by
South Slavic Workmen's Publishing Company
Chicago, Minois.
Joe Jesih, President;
John Petrich, Secretary;
' Frank Mladič, Treasurer.
tUBSCRlPTtCN rates: United Statea and Canada.
tl.SO a year. Ac lor half year. Foreign countriei
SI a year, SI (or hali year.
advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
587 So. Centre Ave., Chicago, III.
NOV ODBOR V KORIST S.N P.J.
V četrtek dne 13. maja zvečer
so imela skupna čikaška društva
sejo radi obrambe Jeduote. Misel
za obrambni odbor se je sprožila
ua društvu Slavij« št. 1.. ktere
tajnik jo na to pozval vse člane
čikaških društev spadajoči k S. N.
P. J. na skupno posvetovanje.
Seja je bila dobro obiskana in
ji je predsedoval predsednik Sla
vije br. Al. Novina.
Na dnevnem redu je bila osno
va obrambnega odbora, ki naj
ima nalogo zasledovati uničevalce
in napadalce S. N. P. J-. ter jih
postaviti pred zakone Zed. drža>.
K stvari so govorili razni člani.
V pretres je prišla takoj zadeva
"Glas Sobode", ki neprenehoma
blati, natoleuje in laže o razme
rah v S. N. P. «1. zuaiucnom škodi
ti ji in jo uničiti.
l)a hočejo škoditi S. N. P. J. j*'
jasen dokaz to, da priporočajo
tam druge zveze, proti b. N. 1 . «1
pa poročajo vodoma laži; to de
lajo pa seveda le z zlobnosti, ker
je dobil Koiula brco.
Eden članov Nar. \ itezev je d«1
jal, da je ti las Svobode strup za
slovenski narod v Ameriki in že
zato je treba, da se kaj ukrene in
spravi zlikovce kamor spadajo
na ričet. Kar pomni zgodovina
slov. časnikarstva v Ameriki in \
stari domovini, ni bilo še tako gi
dega. umazanega in zanikrnega
lista kot je "Glas Svobode^'. Ta
zavija, laže, denuncira, ščiti lo
povstvo, (sedaj zopet, ko pravi.da
Klobučar ni ničesar prekratek v
S. N. P. J., <>p- ured.) podtika,
skruni slovenski jezik. skruni do
stojnost v izrazih časnikarstva, s
čimer ubija dušo naroda: skrat
ka: pri Glas Svobode so ljudje
brez vsaeega čuta in dostojnosti—
navadni časnikarski vandali in
skrunitelji svobodnega tiska in
izražanja. ("Glas Svobode" — to
je najsramotilneji j»ečat sloven
skega naroda v Ameriki in le ču
diti se je. da eni slovenski trgovci
oglašajo celo v tem gnojišču. To
bi si morali slovenski zavedni de
lavci zapomniti.— Sicer bomo pa
že še spregovorili o stvari, ko pri
de čas za to . . .)
("lani od Slavije so istotako go
vorili. da je to škandal, kar po
čenja Komla v svojem G. S. na
pram S. N. P. »T. in ce je le še kje
kakšna postava zoper tak s'au"
,jer" — se jo mora opravomočiti,
da se divjake kaznuje.
Po vsestranskem razjasnilo je
bil stavljen in sprejet predlog, da
se osnuje obrambni odbor, ki naj
bi šel na roko gl. odboru pri akci
ji. Volilo se je po dva moža od!
vsaeega društva, izmed teh osmih
pa se je volil tajnik in blagajnik.
Ker je pri vseh akcijah potreba I
denarja, se je skleniio, da se po-,
bira prostovoljne doneske.
Treba je namreč plačati preva
jalen. ki bo prevedel inkrimini
rane in nesramne točke. Nadalje
je treba, da se posvetuje z dobrim
advokatom. Vsekakor mora biti
teh večnih nesramnosti enkrat ko
ne«\
Tako je določil ta obrambni
odbor.
Na ustanovni seji se je nabralo
za prvo potrebo nad $12 prosto
voljnih prispevkov, tako, da je
šel odbor lahko takoj na delo. U
spehi tef?a odbora se bodo gotovo
pokazali v bližnji bodočnosti, ko
bo prišla ura zaslužene kazni nad
rokovnjače. Dotle pa potrplje
nje . . .
Kdor želi kaj prispevati v ta
namen, naj pošlje svoto na hla-.
gajnika Fr. Udoviča, 539 W. 18. |
St., Chicago, HI. Vsaka svota je
dobrodošla in vsak cent Be da v
[iober namen slovenskemu naro
du v Ameriki.
Rokovnjači bodo že premišljali,
kaj je svobbdomiseljnost in podi
vjanost.
BEDA SLOVENSKIH NASE- 1
LJENCEV.
Kdor se ni izučil kakšnega ro
kodelstva. ali oe nima toliko ener
gije v sebi, da prime za vsako
ročno delo, pa ne pričakujejo do-,
bri časi ob prihodu v Ameriko.
Posebno slabo je za "duševne de
lavce". pisatelje, za intelektuelne
v splošnem.
Najlepši članek. najkrasnejSa
in divnejša pesen nima v ti deželi
vrednosti, ker ni po ameriških na
čelih nekaj koristnega. Življenska
usoda takih naselnikov, ki niso
navajeni /. rokami služiti si svoj
kruh, je včasih pretresljivo ža
lostna. Dokler imajo še kakšno
kronco iz stare domovine v žepu.
ki ima po ameriški valuti zelo
majhno vrednosti, še vedno upa
jo, da dobe svojemu znanju pri
merno službo. Večinoma se trudi
jo vsi pošteno, da bi kmalu dobili
službo.
Ali kmalu zaznajo, da morajo
biti skromni v svojih željah, da za
vsako razpisano službo že čaka
na stotine druzih. ki so boljše
kvalificirani, radi tega se jih
jemlje tudi vpoštev. Tt* boljše
kvalifikacije obstoje v znanju an
gliščine in poznanju ameriških
šeg in navad. Marsikteri naselje
nec je prvo leto vesel, da vzame
poti streho kak rojak, ki ga za
nizko plačo pri deset ali več urnem
delu izkorišča.
Marsikteri pa še toliko ni sre
čen, «la bi ujel takšno ekzisteneo.
in nekega dne šteje armada bo
sjakov in brezstrešnikov enega
člana več. Vse je v zastavnici ali
pa prodano, pospodar. ki ga ima
na hrani in stanovanju, pa tudi
noče čakati na denar. Tu ostane
ena sama alternativa: prosjačiti
ali pa krasti in goljufati. Kdor
noče izbirati med tem. postane sa
momorilec. Meti potniki (trempi '
na vzhodu in zapadu so danes že
tudi Slovenci v precejšnem pt>r
eentuelnem številu.
Ako st* je izobražen Slovenec po
več letnem bivanju naučil angle
ščine in ameriških i'i navatl
in sc priučil tukajšnini razmeram,
se mu morda posreči tin <lobi služ
bo. v kateri lahko vporabi /.nanje,
kterega si je pridobil v stari do
movini. Ali to ne velja /a vse.
Komaj četrtini se to posreči.
Zopet drugi izobraženci in na
pol izobraženci, ki so po par let
nem bivanju pričeli umevati kaj
pomeni beseda humbug, so so pri
jeli kakšne trgovine, (prodaje
ničvrednih delnie. zemljišč, slabe
ga žganja. " import i ranega " toba
ka. ki je rastel na ameriških tleh.
zdravil in mazil itd.) in po ame
riški rafinirani metodi skuhijo
svoje rojake, ki s trdim delom
služijo svoj vsakdanji kruh v a
meriških peklih.
Zopet drugi izobraženci prime
jo za ročni* delo. da se skromno
prežive. Doživeli smo. da je bivši
profesor delal z. lopato in kram
pom na železniei. da so akadc
mično naohraženi ljudje, častniki,
koniiji in drugi izobraženei za niz
ko plačo pomivali posodo v hote
lih in restavrantih.
Last but not least pa m-kteri
napolizobraženei. ki imajo toliko
talenta za pisateljstvo in časni
karstvo. kot zajee /.a hohnanje.
prično z izdajo časnikov ob času
predsedniških volitev. Ker ame
riški političarji ne razumejo slo
venski. pišejo taki časniki za obe
kapitalistični stranki: za demo
kratično in republikansko in po
tegnejo obe stranki za denar. Ako
se lov na dolar ob času volitve do
bro obnese, tedaj časnik izhaja še
nadalje in prinaša revolverske
članke, notice in dopise v spake
drani slovensčini, * ki je posebno
bogata na surovih in pouličnih iz
razih, kakeršne rabijo moralno
propadli ljudje, kedar so medne
boj. Ako pa lov na dolar ni pri
nesel vspeha, pa tak časnik izgine
po končanih volitvah kot meteor
v veslojstvu. in se zopet prikaže
pri pihodnjih volitvah. Mejtem
časom pa izdajatelj lista, na kak
šen drug ameriški način striže in
dere avoje "drage" rojake.
Na tacate bi lahko navedli 'ups'
in "downs" iz slovenako-aineriš-j
kega žviljenja, dasi širša sloven
ska javnost lc malokdaj zve za ža-t
lostno usodo pasnmeznih. Sloven
ci, kterim se ne posreči splezati
IK) družabni lestvici navzgor, naj
rajši* molče o svoji preteklosti.
Ameriški Slovenci pa ne vprašajo
nikogar, odkod si prišel, kaj si
delal^ predno si sem prišel, ako
sam tega ne pove. Vsled t-ega je
mogoče, da taka žalostna človeška
prikazen oskubi ameriške Sloven
ec v Rajski dolini, jih ogoljufa v
I'ueblu, Colo, se preseli v Chicago,
kjer jih zopet dere, dokler mu ne
postanejo tla prevroča pod noga
mi, odkoder ga vzame navadno,
noč, da zopet kje drugod prične r. |
lovom na dolar. 'A eno besedo: A
merika ni stara* domovina in
spretnemu sleparju je v Ameriki
težko priti do živega.
Ali ameriški Slovenci pomaga
jo svojim rojakom, ki so zašli v
bedo in revščino t Kjer se gre za
znance, prijatelje, ožje rojake ali
somišljenike, radi priskočijo na
pomoč in pomagajo po svojih
skromnih sredstvih, kolikor le
morejo. Slovenskih dohrotvornih
društev, ki naj bi pomagala vsa
kemu Slovenci, ki je zašel v bedo
ali ki išče pomoči, ne glede na
prijateljstvo, mišlenje in prepri
čanje, pa še danes nimamo v A
meriki. V New Yorku se je osno
vala neka družba sv. Rafaela, ki
pa z dohrotvornega stališča nima
nobenega pomena za slovenski na
nwl vohče, dasi vodja te družbe
pripoveduje na široko, da ima na
men podpirati slovenske naseljen
ce, ker je družba sprejela izreče
no versko-tercijanski program.
Na polju dobrotvorstva. podpi
ranja rojakov, ki so bili prisiljeni
zapustiti staro domovino vsled
slabega gospodarskega položaja,
čaka ameriške Slovence še mnogo
dela.
Na tem polju bi se ameriški
Slovenci ne smeli ločiti po ver
skem in političnem prepričanju.
Kdor hoče v resnici pomagati svo
jemu rojnko-siromaku. ga ne bo
vprašal po veri in političnem pre
pričanju. Kdor pa i/, verskih alr
političnih motivov podpira bed
nega rojaka, je pa navadil liina
vee in začno tudi liiiiavščini na
široko odpira duri.
Kdor je gladen in ne ve. kam bi
položil svojo trudno glavo, če je
hinavec, bo priznal, da verjame v
deset ali pa v nobenega boga. pri
znal bo to. kar se bo zahtevalo od
njega.
Ogihajmo se verskih iu politič
nih dohrotvornih društev, ako no
čemo vzgajati hinavcev, če imamo
res plemenito in sočutno sree do
rojaka-naseljenca. ki je v bedi in
stiski in ki išče pomoči.
To bodi naše vodilno načelo. k<*
dar se bo ustanovilo kakšno do-,
brotvorno društvo za slovenske'
naseljene?.
DELAVSKI 'VODJE1
Poti kap s takimi voditelji!
" Proletaree" .j*' nedavno že po
ročal o izidu neke sodne obravna
ve v (,'hicagu, pri kteri so bili
chikaški delavski "vodje" Mar
tin M. Madden. Kred. A. Pouchot
in M. .1 Moyle obsojeni na denar
no globo $500 vsak, ker .so lansko
leto saniolastno provoeirali več
št raj ko v in jih potem bre/ kakega
sklepa svojih unij zopet končali,
ko so jim prizadeti delodajalci v
to svrho izplačali mastne svote
denarja. To lopovstvo iiinnova
nilt tn-li je bilo doka/ano pred
soi I iščem, in tem dokazom mi da
nes verujemo, kakor veruje veei
nn delavcev v dotičnih unijah, ko
likor jih več ne občuti železne dla
ni "earja" Maddena na ustih.
Najlepši dokaz za to nam daj«'
Sheet Metal Workers Union, pri
kteri je bil 1'ouehot zastopnik ali
takozvani "business agent" eelih
14 let. Zadnjo soboto je ta unija
volila nov odbor, in pri tej pri 1 i k i
je bil 1'ouehot poražen z manjši
no "»!• glasov; delavei so si izvolili
drugega zastopnika in s tem po
kazali. da ne marajo grafterjev v
svoji sredi, ('parno, da dobita v
kratkem enako brco tudi ostala
dva grafterja.
Pri imenovanih volitvah so se
vršili burni prizori. Poueliot j»'
hotel mi vsak način, da ho še iz
voljen, in v to svrho je najel kopo
raznih dvomljivih karakterov, ki
so ves dan p režal i krop volišča
na 201 Washing in St.. in sku
šali provoeirat kak nered. Volilni
odbor je najel tropo policajev, da
so morali čuvat škrinjieo r. gla
sovnicami. kajti bati se je bilo, da
se pripeti kaj takega, kakor se je
pr^d par leti, ko so Maddenovi
pristaši razbili Skrinjico, skoro do
smrti pobili nekega odbornika in
s silo odnesli plasovnice — samo
Maddenu na ljubo, da je bil zopet i
"izvoljen".
Afera z Maddenom, Pouehotoin
in Hovle-jem jasno dokazuje, da
se j«» dandanes korupcija vgnjez
dila tudi že v delavskih organiza
cijah. Pridejo ljudje, ki iinajo
gromovoti besedo zoper kapitali
ste in fino sladka usta za delavce; i
v resnici |>a vlečejo delavce za nos i
in posnemajo kapitaliste. Kdo jo
Madden? Med delavci njegovo
unije je obče znano, da drugo
službe nima, odkar je "business
agent" unije stavbinskih delav
cev. a živi v luksusu, kakor kak
milionar. Stanuje stalno v Sher
manovem hotelu, jednem najdra
žjih hotelov v Chicagu, vozi se v
autoinobilu in samo šaferju (voz
niku avtomobila) plačuje $25 na
teden. Kdor količkaj premisli, mo
ra vedet, da ob svoji plači, ktero
dobi od unije. Madden ni v stanu
živeti tako luksoriozno. Delavcem
je bil pa, seveda. velik 'prijatelj',
posebno takrat, ko jih je pozival
na "štrajke", — ker je rabil de
nar.
In take voditelje naj ima orga
nizirano delavstvo? 1'bogo in po
šteno delavstvo, ki je vedno pri
pravljeno na resni boj za svoja
prava? Preč s takimi voditelji!
Pod kap ž njimi!
Med zvezdami.
Najboljše čase v Ameriki imajo J
brezdvomno razni popi, ki se žive
na konto ljudske neumnosti.
Naši popi, si la Tone Sojer.
Kranje, Snštaršič in njegov kap-!
lan so pravi tipi trotov v sloven-'
skem narodu v Ameriki. Ob ne
deljah "farbajo" ljudi, čez teden
se hodijo pa mast it in zabavat h
Hizinarcku in po družili luksur
joznih krajih. Joliet je seveda cen
trum; tam ga "žehtajo" in "štu-1
dirajo". kako Iti se dalo še laglje
živeti in uresničiti nebesa že na
t <'iii svetu.
Sedaj hočejo imeti "spas" /.
ljubljanskim Jegličeni; kajti pri
šli so do prepričanja, tla bi imeli
veliko "heca", ko hi gledali vse
te inaškarade. ki bi jih pr;rejali
"bukovi kranjei". kterim oni pa
st irujejo.
Mi sino res radovedni, kako bo
do naši ljudje, te le stvari, ki jih
komatidirajo troti, vzeli eor.
Sojarju se zdi. da tio mnogo "lie
ca1 * in da bo ta le reč še vse bolj
fletna in prijetna kot pot k Biz
markii in v jolietski "kevder".
Tone je za Jegliča ves i/, sebe:
eni poredneži eelo trdijo, da set laj
vsak dan prosi boga. da lii mu do
11 je, ko pride Jeglič \ Ameriko,
/rastel majhen repek. kterim lii
Honaveuturi poiuigal. kadar bo
prišel na "dipo". ("e bo prošnja
zastonj, lii mu svetovali, naj >i pri
šije na frak en cof.
Koihla jo nedolgo tega pisal, ka
ka <la nam bo pokazal pri sue.1
stranki, ko pri«!«* na vrstvo naša
zadeva. 1'ravil je kakor vodno. da
bomo odšli / dolgim nosom. Dm*
13. junija w j' pa pokazalo, kdo
je dobil dolg nos Koiida in 11 j«*-,
Hov list. ali slov. sooijalisti v Clii
caffi.
V prihodnji številki homo pri-j
nesli originalen tekst. kaj je (ilas
Svobode od strani soeijalistiene
stranke v Ameriki. — Videli ho
111». kdo je doltil spet breo. . .
• • •
l'bogi "(ilas Naroda"! S tem.
da je povzdignil svoj "mogočni"
glas in povedal "dragim" roja
kom. da "škof" Bona vent ina ne
sme v Ameriko, zadel je na kre
peljee v pristno jezuitskem Jo
lietu. "Am. Slovenec" mil je zad
nji teden natresel precej "Stupe",
tako da mora nekdo v New Yor
ku pošteno kihati. "Am. Slove
nce" ima deloma prav. Da je
••Clas Naroda" edinole knpeijsko
glasilo Sifkartaša Sakserjn. nažav
bano .< programi vseh političnih
.strank, ali pa nohcniiu. kakor mu
že nese. to ni nič drugega kakor
komfirmaeija mnogoterih člankov
v " 1'roletareu": je to, kar smo
socialisti že stokrat povedali. Se
veda. uredniku "(ilasa $.$*" mora
hiti hudo. da mu s to resnico po
svetijo tudi gospodje v .Tolietu. s
kterimi je večkrat "vlekel". zla
sti kadar je hilo treba udariti po
socialistih, ali "odpadnikih".
"Stupa" se torej iz tega stališča
popolnoma prileze!
• • •
"Škofu" Honaventuri res ne
more nihče hraniti v Ameriko
drugače, ako ni slučajno nalezlji
vo boljan. ali bigamist, ali anar
hist ete., za kar je pn odgovoren
tamo naselniškim komisarjem na
»e republike. Pride lahko kadai
te. in tudi oHtane tukaj, če se mi
zljubi — ali pravzaprav priti b
le moral lansko leto. ko je po vh
Ameriki rosila "prosperiteta", di
bi bil videl, kako at* slovenski de
lavci — in delavci sploh — poču
t i jo v ti deželi, kadar jih oblago
ilari gospodarska kri/.a! 'Skof' —
delaniči njegove vrste bi se mor
da v takih časih v Ameriki ka,
naučili. Nikakor pa ne vrjameirio
rta bi rojak Honaventura šel sem
kaj samo i z znati želje ali za kra
tek čas, če mu je že svobodna po
v Ameriko. Če res pride, teda,
ima njegov prihod gotov namen
Da Honaveutura prinese seboj tu
di torbo, ki je brez dna, bo naj
brž res, in "01. Nar." se mordi
ne laže, ko piše, da bo "škof'
fehtal za svoje "zavode" na»
Ljubljano, ki so pa toliko potreb
ni, kolikor je potrebna kakšni
ribniška cerkev, za ktero tako le
po prosjači isti "(Jhus Naroda"
Končno je stvar za sedaj še bre:
pomena; v slučaju, da jo pa Ho
naventura res privandra v ime
nu torbe, prepričani smo, da pr
naših zavednih delavcih bo mordi
slišal kako pametno besedo — do
bil pa nič kvečjemu dolg nos. Ve
čina onih slepih in gluhih rojako1
tukaj, kteri kljub jasnemu dnevi
še vedno fotrajo čedo "fotrov*
in vzdržujejo popovski cirkus, na
pa le zabava "škofa" in ga vod
kakor opico od mesta do mesti
kolikor hoče — to nas ne briga
In s tem jo stvar za nas delotiu
končana.
• • •
Najnovejša in jako važna vest
Hwana Tumbo alias Theodore
Roosevelt je za hlevom v neki a
friški vasi ustrelil podgano! 'CJla
Naroda', prosimo, ponatisni!
• •
*
Chikaški "Olas $$$". ki v lo
povski nesramnosti prekaša svo
jega newyorškega bratca, je 1
javni korespondenci s prvakon
ljubljanskih liberalcev. Hribar
jem. On. ITribar. septembrski ju
nakC!)!, Hejslovan in vragvedi
kaj še vse, bo nekaj storil za izko
riščane inozemske delavce v Zdr
državah! Brezpravni trpini v A
meriki naj bodo brez skrbi, in ž<
zdaj lahko pijejo na račun "olaj
šav", ktere jim priborita Kondi
in frakar Hribar, daleč tam nekji
v Avstriji! I'o Maver-Kondatovo
"Za počt'!!" O ve žirafe. gorili
in tako dalje v Afriki, ki vas ko
Ije barbarski Koosevelt. zakaj si
ne pritožite na ex-sultana Abdn
Ilamida! Yes, Martin ga pa b
pihne! Pof!!!
Mrs. Kathorin«* << *«nil«!. sopro
ira milionarja II Ooulda. l«t«r;
ravno to <Ini v Now* Yorku tož
zadnjega za razporoko. so je i
*odni dvorani bridko potožila, cli1
jo soproir /. njo ravnal "kruto"
kor ji jo knialo. ko sta šla nara
zon. dovolil samo $10.000 na »no
sec za njeno "potrebe". V osmi!
lotili, odkar j<* poročena z milio
narjein. j«* "porabila" za svoj*
"potrebe" samo $780.000. Sirota
Tisooo in stotisooo /ene ameriško
ki vso svoj«' življenje niste videl«
še niti tisočaka, ali se vam ne sini
li "b«Ta«*iea" Mrs (iouhl?! Vpra
sanje je ]<•: kt«*ri .j«* socialist ? Mrs
fJouhl ali Mr. (>«>uld ? "Watfh
ili'«ri" kapitalizma namreč trdi
jo. da socializem razdira rodbin
sko življenje!
• • •
Svob«vlaši-Kokovnjaoi niso o«
muli: ti znajo v oP ko hruško poč
oni poznajo tudi svetopisemski
1 j 11«1 i. pa tudi njih važne izreke
Kokovnjači pa hi ne bili rokov
njači. «"•«* l>i ne liili vstanu pot«'pni
I i onega svetopisoniskepa judež.i
in eneira irospmla izpred zailnjt
večerje in ju privleči v svobodo
mišljeno uredništvo Svobodaše\
pa jima dati nalogo "gašperia"
N'aše mnenje jo seveda že davno
da ima ta zgodovinski judež stal
no službo pri Kokovnjačih in di
so mora «lohr.t počutiti med brat
ei. Združila jih je pač rokovnjns
ka usoda, ktera .jili prav gotov«
navsezadnje pripelje na zgodovin
sko vrbo — ali pa k na modern
"štrli".
POZOR!
Podpisani naznanjam roja
kom v Chicagi in okolici, da
sem odprl novi salooti na
825 Blue Island Ave. Točim
dobro pivo, vino in dobro wi
sko. Se priporoča
John Mladič
S2R Blue Island Av. Chicago
Slovensko-aiiffležka
slov. anfr. tolmač in angf
za samo $1. — pri V. J. ]J
9 Albany St., \\w York. vT
Dr. W. C. OhlendorfTil
Zdravnik za notranje b
In r an oc cinik.
Iz.lravniika preiskava brezpl^jj
dati je le edaviln, 647 in S48 nSp
Ave., Chicago. Za <lne uro: Q| «j
po pol. Od 7 Jo 9 z veder. Itr«a(U
iiveči bolniki tiaj pitalo elovtid
Domača oštarijd
Podpisani naznanjam, da
turno domače vino in dobro phj
Na razpolago imam tudi pn
DVORANO
za veselice, za svntbe in sej«.
Za obilen obisk se pri poroti
FRANC ČEH,
568 So. Centre Ave.
Halo, Johny!
Kje si pa bil včeraj' Saj vel kje,
kjer je največ zabave. Ali Um
da je največ zabave v GOSTII4
John Košičel
590 So. Centre Ave., Chicij
MODNO OBUČO
za moške, ženske in otroke dobili
po najnižjih cenah pn
Kapper'
i
j Največja trgoviua z obučo mi
strani,
cor. West 18th & Wood 1
Chicago, 111.
s .VWWwttTrflai^M
1 Aka hoče& dobro naravno
oglasi sc pri
JOS. BERNARDI
f\
\
. Telefon Canal Ml gj
620 Blue Island AvcokI
Pri njemu dobi.; najbolja kaliti
ska in importirana vin«.
- Najboljše in najfinejše obleta|
'! so po nizki ceni na ]
~ pri H. SCHWARTZ,
Ji 16—18 N. Halsted St., CbJ
: j Velika zaloga klobukov, čepiJ
:» vljev. perila in koveekov.
Kdor kupi za pet dolarje*,j
i* darilo.
I
Najbolje in lJ
neje obuvalo ki
pri E
John Klol
631 Blue lsliai
CHICAGO.
Sprejema t ud
pravila.
j L STRAW
URAR
336 y. 18th St., CMC«#
Ima veijo zalogo ur, veriii«, |
.nov in drugih dragotin. Izrrtaji
vsakovrstna popravila v tej
zelo nizki eeni.
Obiičite g*!
I Društvene regalie. kape, prekat«
bandera itd.
' i za slovenska društva najbolje p"
[Emil Bachmi
580 80. Centre Ave., .GWdl
1 j
j Leopold Salli<
ODVETNIK
v kazenskih in civilnih »d*
Auto Phone 6065.
Office Phono Main 3065
Residence Phone
I nrJ| I
UK AD: 27 METEOPOLITA* *
Sevwozap. og«l Randolph
in La Halle nliee
Stanovanje: 1217 8herldaa ***
HALO! HAL
Kum pat — Xa sveže pi'O '*
dobrega vina k
Frank Mladič«
' 611 S. Outer Ave.,
tam se bomo imeli po
L To je pogovor s ceste, ki prM*'
jem snloonu.
Frank M"
611 S. Center Ave., ®